V H O J I Z A S M I S LO M Kaj je sreča? Že nekajkrat smo jo skušali zajeti v besede, jo opredeliti. Pravkar smo videli, da moramo k sreči vračunati tudi trpljenje. S tem smo pojem sreče sicer še bolj zapletli, vendar pa smo ji hkrati dali globlji pomen. Trpljenje smo mogli vračunati v srečo le tako, da smo ga ovrednotili in osmislili: trpljenju smo dali globlji življenjski smisel. Tako smo dali tudi pojavu sreče in težnji po njej globlji smisel. Lahko bi celo rekli: sreča je hoja za smislom življenja. Srečen je človek, ki je našel smisel. Končno je vse človekovo prizadevanje po čim popolnejšem osamozaveščanju le hrepenenje po osmišljanju življenja, ali bolje, samega sebe. Vse postopno prizadevanje človeštva, da se dvigne čim više, da dosega čim višjo stopnjo spoznanja, da se čim bolj zaveda sebe in svojega mesta v stvarstvu, v jedru ni nič drugega kakor prizadevanje ali hoja za smislom življenja. Če rečemo, da gre vse človeško prizadevanje za tem, da bi dosegli čim popolnejšo srečo, potem je to v jedru isto, kakor če rečemo, da vse človeško prizadevanje teži, da bi dosegli smisel življenja: doseči srečo. Uteha, ki jo daje spoznanje smisla, je osrečujoča; v smislu življenja najde človek obenem življenjsko srečo. Sodobna psihologija je vsa zajeta v vprašanje: kaj je človekov osnovni gon. To je vprašanje: katera je najosnovnejša gonilna sila, ki lahko uteši človeško srce?
271
PO SLEDEH CLOVEKA-prelom.indd 271
7/28/10 7:42 AM