Zbornica Okrogla miza
Kdaj na urgenco Polona Lečnik Wallas V sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije in Slovenskim zdravniškim društvom smo 23. aprila 2014 organizirali okroglo mizo z naslovom Kdaj na urgenco. Na javni razpravi so sodelovali: asist. mag. Nena Kopčavar Guček, dr. med., iz Zdravstvenega doma Ljubljana, Enota ZD Vič - Rudnik, prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med., v. svet., iz Slovenskega zdravniškega društva, prof. dr. Radko Komadina, dr. med., svet., predsednik Združenja kirurgov SZD, Aleš Fischinger, dr. med., iz UKC Ljubljana, SPS Kirurška klinika, KO za travmatologijo, Ksenja Kmetič, dr. med., iz Zdravstvenega doma Ljubljana, Splošna nujna medicinska pomoč, asist. mag. Hugon Možina, dr. med., iz UKC Ljubljana, SPS Interna klinika, Internistična prva pomoč, in Andrej Fink, univ. dipl. org., iz Reševalne postaje Ljubljana.
Vsi udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je nujna medicinska pomoč potrebna. Kako doseči, da bi na urgenci oskrbovali res nujne primere, ne pa se ukvarjali z lajšanjem nenujnih težav posameznikov, kako izboljšati dostopnost in povečati zadovoljstvo pacientov, kdaj in kako torej na urgenco, smo skušali odgovoriti skupaj z idejno vodjo okrogle mize Neno Kopčavar Guček. Vodja internistične prve pomoči Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Hugon Možina je navedel, da letno oskrbijo okoli 150.000 bolnikov, ki poiščejo pomoč na internistični urgenci, kar je po njegovem mnenju veliko. Na kirurškem delu urgence sprejmejo okoli 75.000 poškodovancev na leto.
Urgentna pomoč se velikokrat začne s klicem bolnika ali njegovega svojca na številko 112. »Trudimo se, da z vsakim klicateljem vzpostavimo dobro komunikacijo. Nujno je, da pove, kako mu je ime, kje je bolnik ali poškodovanec in da pove telefonsko številko, s katere kliče. Vprašamo ga po nekaterih bistvenih značilnostih stanja poškodovanca ali bolnika, od katerih je odvisno, ali bomo poslali na teren motor, helikopter, rešilni avtomobil, ali bo v njem zdravnik, ali bomo poklicali tudi gasilce, policijo, potapljače. Že med pogovorom začne teči reševalna akcija. Odkar je kriza, je več ljudi, ki nas kličejo, neprijaznih in verbalno agresivnih. To je škoda, ker teže dobimo prave informacije,« je povedal Andrej Fink, vodja Reševalne postaje Ljubljana.
Tudi urgentna zdravnica iz ZD Ljubljana Ksenja Kmetič je opozorila, da se zdravniki v ambulantah splošne nujne medicinske pomoči dnevno srečujejo s primeri, ko ne gre za nujno stanje in bi bolnik lahko počakal na obravnavo pri osebnem zdravniku, ki tudi najbolje pozna zdravstvene težave svojega bolnika. Na urgenco po njenih besedah hodi zelo pisana populacija, večja težava je prava presoja, kdaj posameznika napotiti na urgenco. Urgentno stanje je tisto, ki ogroža življenje, je poudarila.
Na kirurškem delu urgence sprejmejo vsak dan od 200 do 250 poškodovancev, zanje skrbi pet ali šest zdravnikov. Njihova največja težava je, da nimajo časa za pogovor s poškodovanci. »Potrebovali bi eno uro na dan, da bi se z vsakim poškodovancem malo pomenili, a je nimamo. Slovenci dobro razumemo trpljenje drugih. Če pacienti vedo, zakaj je treba čakati in koliko časa bodo še čakali, so zelo potrpežljivi. Odkar imamo rdečo luč, ki pomeni, da imamo življenjsko ogroženega poškodovanca, pacienti na hodnikih lažje čakajo,« je povedal Aleš Fischinger, kirurg iz UKC Ljubljana. Predsednik Združenja kirurgov Slovenskega zdravniškega društva (SZO) Radko Komadina je poudaril, da ljudje z bolečino potrebujejo zdravniško pomoč. A zdravnik lahko oceni, ali nek bolnik dejansko potrebuje nujno pomoč, šele po tistem, ko ga pregleda.
Po mnenju predsednika SZD Pavla Poredoša sistem organizacije na urgenci ni dober, osem- do deseturno čakanje je nesprejemljivo, priliv bolnikov ogromen, a polovica jih ni življenjsko ogrožena. Urgenca bi morala biti triaža, kjer bi se presojalo, ali bolnik potrebuje bolnišnično obravnavo. V sedanjem sistemu pa je urgenca diagnostični center, je opozoril Poredoš. Pri tem je izpostavil, da bi morali na urgenci delati le izkušeni in usposobljeni zdravniki.
Zdravniki ne želijo odvračati ljudi od obiska pri zdravniku in na urgenci, so poudarili na okrogli mizi in se zavzeli za organizacijske spremembe sistema nujne medicinske pomoči. Vir: STA, Delo
Revija ISIS - Junij 2014
01 Uvodnik Zbornica.indd 13
13
22.5.2014 15:16:20