50 Medicina
Revija ISIS Avgust/september 2015
Slovenci in alkohol Dr. Barbara Lovrečič, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje Asist. mag. Mercedes Lovrečič, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje Mercedes.Lovrecic@nijz.si
Škodljiva raba alkohola v Sloveniji, z vsemi svojimi posledicami, dolga desetletja predstavlja pomemben javnozdravstveni izziv. Poraba alkohola na prebivalca pri nas je še vedno visoka, a upada. Družbeni odnos do alkohola, velika dostopnost alkoholnih pijač in pivske navade prebivalcev ostajajo problematični. Različni kazalniki (npr. umrljivost zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov, bolnišnične obravnave mladih zaradi akutne zastrupitve z alkoholom, opijanje) potrjujejo, da je problematika alkohola na tem področju prisotna, se povečuje in kliče po ukrepih, s katerimi bi jo lahko zajezili in zmanjševali. Alkohol je toksičen in rakotvoren, a so se tako posamezniki kot družba pripravljeni v primeru alkohola bolj izpostavljati in tvegati več v škodo zdravja kot v drugih primerljivih okoliščinah (druge nevarne snovi iz okolja). Deloma gre to pripisati samemu psihoaktivnemu učinku alkohola, nepoznavanju problematike ter precenjevanju pozitivnih učinkov, ki naj bi jih alkohol imel na zdravje ljudi. Manj permisivni so v primerih, ko alkoholizirane osebe povzročajo škodo, trpljenje, poškodbe ali celo smrt drugih. Poskusi in načini preprečevanja in zmanjševanja posledic škodljive rabe alkohola in s tem posledično doseganja boljšega zdravstvenega stanja prebivalstva so stalnica agende zdravstvenih politik v razvitih in osveščenih državah, izvajanje dokazano učinkovitih ukrepov alkoholne politike, usmerjene v omejevanje porabe alkohola, pa naj bi bilo prednostno.
Škodljiva raba alkohola predstavlja vzročno (edino ali dodatno) komponento za več kot 200 identificiranih bolezenskih stanj in poškodb, ki jih vključuje Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene (MKB 10) (1). Med temi v več kot tridesetih primerih že ime (opis) ali definicija stanja vsebuje besedo alkohol, najbolj poznana so npr. sindrom odvisnosti od alkohola, akutna zastrupitev z alkoholom, alkoholna polinevropatija, alkoholna ciroza jeter, fetalni alkoholni sindrom ipd., kar izhaja iz dejstva, da se ta bolezenska stanja ne bi niti razvila brez alkohola (2). Škodljiva raba alkohola predstavlja enega glavnih preprečljivih dejavnikov tveganja za kronične bolezni, poškodbe, nesreče, napade, nasilje, umore in samomore. V svetu se uvršča med najpomembnejše dejavnike tveganja za obolevnost, manjzmožnost, invalidnost ter umrljivost (2–5). Alkohol predstavlja vse pomembnejši dejavnik tveganja za globalno breme umrljivosti (6). Lim in sod. (7) poročajo, da je med najpomembnejšimi dejavniki tveganja, ki prispevajo v globalno breme prezgodnje umrljivosti zaradi nenalezljivih kroničnih bolezni na svetu, alkohol že na tretjem mestu (5 milijonov smrtnih primerov po svetu), takoj za hipertenzijo (9,4 milijona smrti) in kajenjem tobaka (vključno s pasivnim kajenjem; 6,3 milijona smrti), potem ko je bil alkohol v predhodnih tovrstnih raziskavah šele na šestem mestu. Pogosto se pozablja, da je škodljiva raba alkohola povezana tudi z večjim tveganjem za obolenja srca in srčno-žilnega sistema, kap, cirozo jeter ter različna rakava obolenja, sama izpostavljenost še nerojenega otroka alkoholu v času nosečnosti pa povzroča posledice v teles nem in duševnem razvoju (3). Po drugi strani pa izsledki raziskav potrjujejo tudi, da določeni vzorci pitja alkohola predstavljajo zaščito pred ishemično boleznijo (8, 9) in diabetesom tipa 2 (10). Splošno znano je, da ima Slovenija težave s posledicami škodljive rabe alkohola. Slovenija se tako po porabi alkohola kot po posledicah