S knjižne police
Kristijan Jezernik: Drzne sanje. Biografskoliterarni zapis o prvem pilotu iz Črne na Koroškem po prvi svetovni vojni Samozaložba, Preserje pri Radomljah, 2011, 171 str. Knjiga je do mene prijadrala po velikanskem ovinku: prek Slovenske študijske knjižnice v Celovcu.
Bralcu te nenavadne knjige priporočam, da branje začne kot jaz: ne na začetku, temveč na str. 10, pri poglavju Ikarov let. Zato, ker je začetek pravzaprav hkrati konec zgodbe. Med branjem naj bralec ugiba, čemu besedilo skoraj izmenično bodisi v pokončnem bodisi v ležečem (kurzivnem) tisku. In kmalu se vse skupaj sestavi v nekaj zgodb ob osrednji pripovedi, nekakšnem življenjepisu Jozefa Štrukla, rojenega leta 1906 v Črni v rudarski družini. Leta 1907 se je družina odpravila »s trebuhom za kruhom« in se ustalila v Westfaliji v takratni cesarski Nemčiji. Tu je Jozef začel hoditi v šolo in se naučil nemščine. Med prvo svetovno vojno je bil oče vpoklican v vojsko, zato se je mati leta 1917 z otroki vrnila domov v Črno. Po plebiscitu leta 1920 je Mežiška dolina pripadla Jugoslaviji. Jozef je nekaj časa služil denar s priložnostnim delom, nato pa se je šel učit za trgovskega pomočnika k svoji teti, ki je – poročena z Avstrijcem – živela v mestu Berndorf pri Dunajskem Novem mestu. A Jozef je kmalu spoznal, da to »ni tisto«; vrnil se je domov v Črno in se leta 1923 prijavil v jugoslovansko kraljevsko vojsko. Najprej v inženirsko podoficirsko šolo in nato v Letalsko akademijo v Mostarju. Tu je leta 1929 (1930?) diplomiral kot vojaški pilot in bil kmalu potem prestavljen v Zagreb. Jozef Štrukl, letalski podnarednik, in njegov kopilot Aleksander Rajević, letalski poročnik, sta se smrtno ponesrečila na službenem poletu v začetku aprila 1931. Bistveni del pripovedi je slikovno gradivo. Začne se z naslovnico, ki je računalniško fantazijsko razširjena fotografija s str. 70. Slika na hrbtni strani zadnje platnice pa je pravo nasprotje: črno-bela fotografija vaškega slavja iz časov, ko je bila sredi vasi t. i. štirna, ko so moški nosili telovnike in ob praznikih cvetje za klobukom. To prepletanje se nadaljuje v besedilu, po katerem so navidez neurejeno raztresene stare fotografije in razne ilustracije. Največ pa je faksimilov zapisov in risb iz Štruklove spominske knjige. Nekaj je značilno ženskih; najbolj značilen se mi zdi tale, ki ga je zapisala Zinka Košutnik: »Neznansko gadov pik boli,/ globoko vseka ostri meč,/pogled iz krasnih pač oči,/boli, skeli še mnogo več.« (str. 83). Prvi stih se nato ponovi kot naslov 44
poglavja na str. 142, opis kratke ljubezenske romance z bolj žalostnim koncem. Iz celotnega sklopa zgodb nekako štrlijo tri.
Prva je kratka pripoved, kako sta se spoznala Jozefova starša. Oče, Jozef (st.), se je rodil leta 1876 v vasi Šmartin na Teholici (St. Martin am Techelsberg) v bližini kraja Poreče ob Vrbskem jezeru. Mati, Ivana Gradišnik, se je rodila leta 1882 v Črni na Koroškem. Srečala, spoznala in zaročila sta se približno na sredi med obema rojstnima krajema, v Grabštanju. Tu je namreč Jozef (st.) služil vojaški rok, mati pa služila svoj trdi vsakdanji kruh kot natakarica (str. 19–21). Druga zgodba je pretresljivo otožen opis, kako se je oče, ki se je v Črno vrnil leta 1919, s sinom Jozefom (na dan plebiscita 1920?) odpravil, v glavnem peš, mimo Grabštanja in Celovca domov v Šmartin nad Porečami, kjer je takrat že prevladovala nemščina (str. 41–45). Tretja pa je zgodba o stricu Zepu (str. 40–41, 157–160). Zdi se, da je bil stric Zep tisti, zaradi katerega je Jozef prekinil svojo koroško tradicijo in odšel v svet ter mnogo prezgodaj končal svojo pot ...
Sicer pa se skozi vso knjigo vleče – kot to poimenujem jaz – fenomen jezik ter vse prvine, ki so mu podrejene. Med odraščanjem v Nemčiji je bil Jozef sprva razpet med slovenščino in nemščino (prim. str. 29–30, 34; svojo mlajšo sestro Marijo je poimenoval Marihen, ime, izvedeno iz ‘Mariechen’), kasneje pa se je tej dvojici pridružila še srbohrvaščina. Pa še ta se je kmalu razcepila na razlikovanje med hrvaščino in srbščino. In očitno je za pisanje poleg latinice Jozef uporabljal tudi cirilico.
Revija ISIS - April 2014
07 V spomin Knjizna polica.indd 44
21.3.2014 14:41:24