Uvodnik
Nova koalicijska pogodba za zdravstvo bo povedala vse Ali je že dovolj hudo, da se končno prične s prenavljanjem slovenskega zdravstva? Morda so razmere na področju zdravstva že dovolj kaotične in alarmantne, da se v večji meri pritegne v nastajanje ključnega dokumenta tudi zdravništvo. Je znotraj te vladne koalicije sploh še mogoče pričakovati, da se bodo vsaj približno nakazali obrisi neke perspektive slovenskega zdravstva? Kaj več, razen gasilnih ukrepov izčrpanega zdravstva, v preostalem enoletnem mandatu realno niti ni moč pričakovati.
Zdravniške organizacije imamo že nekaj mesecev jasen koncept strateških usmeritev za izhod slovenskega zdravstva iz krize. Velja skoraj popolno soglasje glede zadnjega dokumenta, kar je za soočanje s politiko in javnostjo pomembneje, kot se zdi na prvi pogled. Izkušnje iz preteklosti nas namreč učijo, da brez enotnosti med zdravniki ni pravih možnosti za nujne spremembe v organizaciji slovenskega zdravstva. Morda se zdi to samo po sebi logično, toda tudi naši pogledi na reševanje slovenskega zdravstva so različni in potrebno je mnogo strpnega sestankovanja in argumentiranega dialoga, da poenotimo stališča in poglede na skupnem imenovalcu. Mi to zmoremo. Zdravniki smo nesporno največji poznavalci zdravstva, tako doma in še bolj tistega čez mejo, ki postaja vse bolj navidezna. Vse njegove slabosti in dolgoletne improvizacije občutimo v največji meri sami, kakor seveda tudi bolniki. Stanje se hitro poslabšuje in mnogo bolj kot likvidnostne težave zdravstva oz. gospodarska kriza ubija nedorečena vizija zdravstva oz. njegova neperspektivnost. Čutimo se poklicane, da v času hudih političnih in gospodarskih pretresov države s svojim znanjem in izkušnjami napnemo vse sile v ustrezne strukturne spremembe zdravstva. Pravočasno, ko se še da kaj rešiti. In tega ni malo, a hkrati ga je tudi iz leta v leto vse manj. Ne posluša se nas prav veliko. Če so se stvari kaj spremenile na področju upoštevanja zdravniških priporočil, bo pokazala že nova koalicijska pogodba koalicijskih strank.
Zadnje mesece že skoraj prosjačimo tako predsednico vlade, poslance Odbora za zdravstvo, strankarske veljake in tudi predsednika države, da se strateškim izzivom zdravstva da potrebna prioriteta na državni ravni. Na deklarativni ravni obetajoče besede, v praksi vse bolj nasprotujoča si gledanja glede poti, na katero je treba usmeriti slovensko zdravstvo. Tudi alarmantna sporočila ministra za zdravje pri dejanju obupa so kaj hitro pozabljena in na površju hitro zopet samozadovoljevanje politike na starih, preživetih klišejih in vse bolj majavih temeljih zdravstva. Zdravstvena politika in odločevalci v zdravstvu, javnost in civilna gibanja ter ne nazadnje profesionalci v zdravstvu delujemo kot povsem razglašen orkester. Poslušalcev te muzike je vse manj, v prvih vrstah je vse več tistih, ki čakajo na zapitek sedmine. Tudi nekaj razgledanih politikov, ki so vešči umetnosti možnega, že pretežno stavi na izgradnjo sodobnega zdravstvenega koncepta Slovenije na porušenih temeljih.
V letu dni, kar sem na položaju predsednika Zdravniške zbornice Slovenije, navkljub nekaj obetajočim sestankom nismo uspeli pripraviti strateške konference za izhod slovenskega zdravstva iz kriznih razmer. Zdi se, da nas niti ne skrbi več nesporno dejstvo, da ni kandidata za vodenje s strani državljanov najpomembnejšega resorja v državi. Če se že pojavi korenjak, ki bi se spopadel z nehvaležno zapuščino, ga politika že v samih namenih hitro postavi na realna tla. Ni čudno, da med razgledanimi in sposobnimi zdravniki ni kandidata za igranje te rulete. Še bolj nedostojno je podajanje zdravstvenega resorja med strankami in igranje »gnilega jajca«. Sila slaba popotnica in sporočilo je nesporno dejstvo, da je politike vse bolj strah razmer v zdravstvu. Bolj ko bežijo od tega resorja, bolj stavijo na preživete oblike organizacije, manj je želje po spremembah. Dogajanje presega moje razumevanje politike. Položaj in vaše zaupanje mi ne dovoljujeta, da bi v nadaljnjih prizadevanjih po prenovi zdravstva in neki boljši prihodnosti obupal nad razmerami. Nadaljevali bomo z vztrajnim in prepričljivim trudom prepričati tiste, ki so prepričani, da je zdravstvo še mogoče spreminjati z lepotnimi popravki. In tudi tiste bolj izkušene politike, ki novo zdravstvo vidijo le na ruševinah sedanjega. Z najlepšimi pozdravi Andrej Možina
Revija ISIS - Februar 2014
01_Uvodnik.indd 3
3
22.1.2014 16:22:35