iz zgodovine medicine Med medicino in upodabljajočo umetnostjo
Rojstvo skozi čas Zvonka Zupanič Slavec, Ksenija Slavec
Rojstvo je bilo in ostaja eden največjih čudežev, pogledi nanj, duhovni in materialni, pa so se skozi zgodovino spreminjali. Na zanositev, nosečnost in porod so gledali v različnih kulturah različno, si jih različno razlagali in razlagam ustrezno tudi ukrepali. Razumevanje rojstva se je le počasi izvijalo iz mističnih pogledov starih kultur, preko antičnega časa in verskih razlag srednjega veka vse do renesančnega časa, prosvetljenstva in sodobnosti, ko imamo o mehanizmih rojstva vse več znanja. Tudi pristopi k porodu so se skozi tisočletja spreminjali, a se je smrtnost mater in novorojenčkov zmanjševala šele z novimi znanstvenimi spoznanji. Uvedba asepse, antisepse in anestezije je pomagala porodnici rojevati bolj varno, z manj bolečin in tudi operativno s carskim rezom, ko je ob koncu 19. stoletja le-ta postal tehnično obvladljiv. Pomoč pri porodu se je razvijala iz skromnega izkustvenega znanja in pridobivala veljavnost z ustanovitvijo babiških šol, ki so na Slovenskem nastale sredi 18. stoletja. Porodničarji, ki so se izobraževali na mediko-kirurških licejih, so porodnicam nudili vse strokovnejšo pomoč, dokler niso zdravniki prevzeli glavnine skrbi za nosečnico, porodnico in otročnico. Rojstvo je in ostaja temelj človeškega življenja. Četudi vemo veliko o njem, ostaja še vedno skrivnostno.
Porod skozi čas Na razvoj porodništva so lokalno vplivale medicinske, kulturnoantropološke, socialne, verske in druge okoliščine. K samemu porodu so pristopali v različnih kulturah na svojevrstne načine, skupna pa jim je bila želja po rojstvu zdravega otroka in ohranitvi zdravja matere. Dolgo si ljudje niso znali razložiti mehanizmov poroda in so ga uvrščali med naravne pojave, poznane iz vsakdanjega življenja, kot so letni časi, ciklus rodovitnosti zemlje, plimovanje morja, lunine mene ... V svoji nevednosti so bili tudi vraževerni in so z najrazličnejšimi obredi in predmeti (amuleti, zelišči …) odganjali morebitno zlo, ki bi lahko preprečilo varen porod. V antiki so v dogajanja vpletali svoj parnas, tako sta na porod vplivali boginji Artemida v stari Grčiji in Diana v starem Rimu. Pri Egipčanih sta bili to boginji Meshkenet in Hathor. Visoka obporodna smrtnost mater in otrok je klicala po oblikovanju obporodne pomoči, ki so jo tradicionalno nudile ženske. Dolgo časa so porodnicam pomagale starejše ženske, ki so imele lastne porodne izkušnje in so upoštevale empirično znanje, ki se je prenašalo iz roda v rod. Znale so voditi porod, a ob zapletih porodnicam in novorojencem velikokrat niso znale pomagati. Srednjeveški čas je v zahodnem svetu porodno pomoč v veliki meri polagal v božje roke, a so jo konkretno nudile porodne 50
Revija ISIS - December 2013
Anthonie van Inventor (1532–1583): Rojstvo Adonisa. Po mitu je bila njegova mati Smirna, ki je incestno spočela otroka s svojim očetom, asirskim kraljem Tezejem, in bila zato spremenjena v drevo, ki pa se je odprlo, da se je otrok lahko rodil (vir: Institute for History of Medicine). pomočnice, imenovane babice, ki so z več ali manj znanja opravljale svojo vlogo. Tudi nauke o naravni zaščiti pred neželeno nosečnostjo so babice ali modre žene (bella donna, wise-woman, sage femme, Hebamme) skrbno ohranjale vse do časa strašne kuge sredi 14. stoletja, ki je drastično zmanjšala evropsko prebivalstvo. Vladajoči fevdalni družbeni red je uvedel
Porajanje Japonke ob pomoči moškega z vitlom (vir: Institute for History of Medicine).