so Aleksandar Krapovski. I toa dojde i pomina. Mojata agenda ne e da go u~am makedonskiot narod koja e negovata kultura, tuku toa da go transferiram na amerikanskiot narod. Vo toj kontekst, sakam Amerikanka od Brodvej da dojde i da ispee makedonska pesna, zna~i sakam nekoj da ja prepoznae mojata kultura, inaku samo promocija ne e promocija. Nema permanenten efekt. Toga{ odlu~iv deka e najpametno da se rabotat proekti so traen rezultat. Koga razbrav za `ivotot na makedonskiot pisatel Stojan Hristov, ja dokumentirav negovata prikazna za makedonskata emigracija vo koja se objasnuva del od na{ata istorija. Toj dokumentarec be{e namenet za nacionalnata televizija Pi-Bi-Es, koja ja gledaat intelektualci. Alternativa bi bilo da se napravi simpozium za Stojan Hristov na koj }e dojdat dvajca lu|e. Gradot Dover vo 2006 g. dobi spomenik na Hristov na ~ija plo~a pi{uva deka toj e Makedonec. Toa }e ostane kako traen zapis vo slednite 500 godini.
zentiralo delovi od makedonskata istorija kako svoi. Po dve godini stana jasno deka ova informativno spisanie ~esto zavr{uva nepro~itano, pa se obidovme so manifestacii. Organiziravme i rabotni ru~eci na pove}e ambasadori vo SAD vo hotelot Plaza vo Wujork. Iako presti`en nastan, sè zavr{uva vo tie nekolku ~asa. Istoto be{e i so koncertite so Stra{o Temkov i
Dali i izlo`bata (so va{a donacija) vo Santa Fe e del od va{ata agenda za traen zapis na makedonskata kultura? Izlo`bata e definitivno mega-proekt so koj }e ja otvorime stranicata za trajni zapisi na makedonskata kultura i istorija. Na Muzejot vo Santa Fe mu donirame 30 narodni nosii od Makedonija. Muzejot se obvrzuva da gi ~uva, da napravi monografija {to }e ja distribuira vo site muzei vo Amerika i izlo`bata }e trae pove}e od polovina godina. Ovoj muzej go posetuvaat okolu 100.000 lu|e godi{no. Zamislete samo deka tie nosii }e vleguvaat i vo razli~en tematski koncept na Muzejot i vo idnina. Smetam deka donacijata za izlo`ba e fantasti~en na~in da ostavime traen beleg. Koga gi napraviv prvite kontakti so Muzejot, tie mi rekoa deka vo depoto imaat nekoi par~iwa obleka od makedonskiot folklor. Be{e ta`no da se vidi deka nekoi od par~iwata gi prodavale na{ite ~lenovi na Tanec. Pretpostavuvam deka toa go napravile za bedni pari. Toj muzej e tret za etnografija i tekstil vo Ame-
rika, zaedno so onoj vo Los Anxeles i vo Va{ington. Tie prifatija trajna donacija od 250.000 dolari. Znam za nekoi slu~ai koga Makedonija vlo`uvala vo sli~ni monografski edicii koi bile poklonuvani na ambasadori, a naj~esto zavr{uvale vo smetot na hotelskite sobi. Normalno deka toa ne bil prakti~en podarok i voedno ne pridonesuval za makedonskata kultura. Silinata na ovoj proekt e {to ima trajna promocija koja }e `ivee bez ogled na toa {to }e se slu~uva so Makedonija vo idnina. Velite i filmot ne nè promovira soodvetno. Kako profesionalec vo filmskata rabota, {to mislite deka mu nedostasuva na makedonskiot film? Tuka ima prekrasni epski temi {to treba da se vizueliziraat. Smetam deka lu|eto {to kaj nas se zanimavaat so film ne razmisluvaat dovolno za goleminata na temata. Tie razmisluvaat so mali prikazni {to sakaat da gi ka`at na toj na~in i mislat deka }e napravat individualen beleg. Filmot ne treba da se pravi za sebe, tuku za publikata. Ima golem film, na primer vo prikaznata na Kiraca Visul~eva. Taa e Frida Kalo na Balkanot, a preku nejzinata prikazna }e se raska`e i makedonskata prikazna. Makedonskiot terorizam bil vo svojstvo na patriotizam, a znaeme deka svetskiot e ekonomski ili religiozen. Treba da gi nau~ime Grcite za na{ata istorija, preku film {to go }e go napravi Holivud. Nie vo filmovite tretirame nekoi konfuzni odnosi, beda i siroma{tija, {to e mnogu pogre{no. Generalniot problem e vo scenarijata. Mo`ebi e potrebno da se organiziraat letni seminari za da se nau~i ne{to okolu scenarijata. Potoa, ne mi jasno zo{to Filmskiot fond transparentno ne gi obelodenuva ~lenovite na komisijata {to }e gi ~ita scenarijata. Sekoj avtor ima pravo da znae koj i so kakov kredibilitet go ocenuva negovoto delo. I kone~no, mora da se razmisluva za distribucijata, najva`no e sredstvata da se vra}aat nazad vo kasata. A, od Makedonija da izleguva toa {to e lirsko i son~evo. F
BARBARA SUMBERG, KURATOR ZA NARODNI NOSII VO MUZEJOT NA SANTA FE Dojdov vo Makedonija za da nau~am ne{to pove}e za pretstojnata izlo`ba koja }e se slu~i vo Santa Fe. Primarniot interes na na{iot muzej e vrskata me|u umetnosta i folklorot. Posetitelite preku na{ite izlo`bi na narodni nosii mo`at da sogledaat mnogu od kulturata na eden narod. Na primer, na odnosite me|u ma`ite i `enite, potoa navikite. Oblekata mo`e da dade mnogu nasoki za na~inot na `ivot i kulturolo{kite naviki na eden narod. Najprvo, nosiite se prekrasni kako vizuelno ostvaruvawe, no etnolo{kata vrednost e izrazena preku boite, na~inot na tkaewe. Barem {to se odnesuva do toa, makedonskite se isklu~itelno bogati. Prestojot vo va{ata zemja }e go iskoristam da nau~am {to e mo`no pove}e i da ja nadgradam mojata profesionalnost, a se razbira i dokolku e mo`no da vospostavime nekoj most na sorabotka so va{ite muzei. Iako gr~kata zaednica e mnogu silna vo Santa Fe, nema zo{to da imame problemi so nea bidej}i ova ne e politi~ka, tuku kulturna promocija na edna zemja.
25 april 2008
51