Politika POBEDATA NAD FA[IZMOT
Da ne se povtori Mladite Evropejci denes smetaat deka mirot, demokratijata i blagosostojbata prirodno im pripa|aat i oti za niv ne treba da se borat. Ottuka proizleguvaat evropskite krizi. Kone~no, kako {to kolumnistite na Ekonomist ja opi{uvaat krizata vo EU, Evropskata Unija e ve}e sredove~na `ena koja napolni 50 godini, jasno gi gleda site br~ki i nedostatoci na svoeto lice i odamna go zagu- bi mlade{kiot elan
D
en na Evropa e devetti maj, Denot na pobedata nad fa{izmot. Vo ovoj datum ima mnogu simbolika, bidej}i Evropa na ovoj den ne samo {to ja proslavuva pobedata nad mra~niot totalitarizam na Hitler i Musolini koj be{e nadvisnat nad Evropa i celoto ~ove{tvo vo prvata polovina na minatiot vek, tuku i gi promovira vistinskite vrednosti koi se antipod na fa{isti~kata ideologija. Toa se mirot, tolerancijata, demokratijata, razbiraweto, po~ituvaweto na razli~nostite, promoviraweto ednakvi prava za site... Ovaa godina Denot na Evropa se proslavuva pod mototo za tolerancija i promocija na interkulturen dijalog. Interkulturniot dijalog e temata koja cela godina }e bide lajt-motiv na ona {to zna~i da se bide sovremen Evropeec. Vo Makedonija interkulturniot dijalog egzistira so stoletija, tuka hristijanstvoto i islamot sekoga{ se prepletuvale i se po~ituvale. Toa e vistin-
18
skiot „flejvor“ na Makedonija, onoj osoben levantizam kako me{avina na Evropa i Orientot, so poseben makedonski beleg. No, ima li na{eto op{testvo kapacitet da se izdigne nad preostanatite stereotipi koi, za `al, sè u{te se prisutni i da go sledi trendot na evropskite moderni tendencii. A zo{to da ne, i da bide paradigma za Evropa, koja ima mnogu pomalo iskustvo od nas vo promocijata na interkulturniot dijalog. FA[IZMOT Denes poimot na fa{izmot ne e dokraj razbran. Ne deka okolu ova ima mistifikacii, tuku zatoa {to za mladite generacii, rodeni vo blagosostojba, fa{izmot e ne{to mnogu dale~no, nebare nestvarno. Nekakva karikaturalna zakana od dale~noto minato za vrednostite koi nitu gi prepoznavaat, nitu gi po~ituvaat, za{to smetaat deka prirodno im pripa|aat. Ova e problem na cela Evropa, i zatoa Evropa be{e i sè u{te e vo kriza. Generaciite koi gi pametat stravotiite na Vtorata svetska vojna, koi gi oplakuvaa svoite mrtvi,
za{to retko ima{e semejstvo bez `rtvi od vojnata, tokmu poradi u`asot i razurnuvawata na Vtorata svetska vojna, do krajni granici go poddr`aa konceptot na „evropskite tatkovci“ Robert [uman i Vinston ^er~il za obedineta Evropa koja }e garantira mir barem polovina vek, za{to toa im go dol`i na narednite pokolenija. Mladite Evropejci denes smetaat deka mirot, demokratijata i blagosostojbata prirodno im pripa|aat i oti za niv ne treba da se borat. Ottuka proizleguvaat evropskite krizi. Kone~no, kako {to kolumnistite na Ekonomist ja opi{uvaat krizata vo EU, Evropskata Unija e ve}e sredove~na `ena koja napolni 50 godini, jasno gi gleda site br~ki i nedostatoci na svoeto lice i odamna go zagubi mlade{kiot elan. Sepak, denovite koga anglo-amerikanskite i sovetskite trupi se spoija na rekata Elba, onie legendarni snimki koga i Amerikancite i Rusite vo pregratka igraat kaza~ok, kako i formalnata kapitulacija na nacisti~ka Germanija koja se slu~i na 9 maj 1945 g., treba da se proslavuvaat. Treba i da se potsetu-
9 maj 2008