Forum
Farmacevtski informator
nacionalna regulativa zafinansirawe nalekovi (Tret del) Vo prethodnite dva broja na Farmacevtskiot informator ja zapo~navme temata za nacionalnite regulativi za zdravstveno finansirawe. Tie vo Evropskite zemji ovozmo`uvaat gra|anite da imaat univerzalen pristap do lekovi. Pritoa be{e spomenato deka vo uslovi na postojan rast na tro{ocite za zdravstvena za{tita, se javuva problemot na finansiska neramnote`a me|u potrebite i mo`nostite za kupuvawe na lekovi. Za nadminuvawe na ovoj problem, dr`avite mo`at da primenat tri tipa merki za kontrola na rastot na tro{ocite za lekovi: l Kontrola na cenata na lekovite na razli~ni nivoa (proizveduva~, uvoznik, distributer i farmacevt) l Vlijanie vrz pobaruva~kata za lekovi so primena na finansiski merki (refundirawe, odreduvawe buxetski sredstva) l Vlijanie vrz pobaruva~kata za lekovi so primena na profesionalni merki Merkite za kontrola od prvite dve grupi ve}e bea elaborirani. Vo ovoj broj }e se zboruva za vlijanieto vrz pobaruva~kata za lekovi so primena na profesionalni merki, so {to i }e ja zatvorime temata za nacionalnata regulativa za finansirawe na lekovi. Celta na ovie profesionalni merki e edukacija i na zdravstvenite rabotnici koi gi prepi{uvaat lekovite, i na pacientite koi gi koristat. So toa ne se postignuva direktne ograni~uvawe na tro{ocite za lekovi, tuku se podobruva racionalnoto prepi{uvawe i upotreba na lekovite i se vlijae na nivnata pobaruva~ka. 1. Edukacija na zdravstvenite rabotnici Profesionalnite merki se sostojat od kontinuirano obezbeduvawe informacii i educirawe na zdravstvenite rabotnici koi prepi{uvaat lekovi so cel da se napravi medicinski opravdan izbor na terapija i da se postigne dobar balans me|u nejzinata cena i efikasnost (cost-effectiveness). Tradicionalno, edukacijata na zdravstveniot kadar e organizirana od samata profesija, no so zgolemuvaweto na tro{ocite na lekovite vo nea se pove}e se vklu~uvaat i ministerstvata za zdravstvo. Nivnoto u~estvo se dol`i na potrebata od ramnote`a poradi se pogolemoto prisustvo na farmacevtskata industrija vo kontinuiranata edukacija. Industrijata vlo`uva mnogu finansiski sredstva za da izvr{i vlijanie vrz lekarite so cel tie da go prepi{uvaat nivniot proizvod. Istra`uvawata poka`uvaat deka lekarite potpa|aat pod golemo vlijanie na promotivnite aktivnosti na industrijata i toa ~esto vodi kon neracionalno prepi{uvawe lekovi. Zdravstvenite profesii ne vlo`uvaat dovolno sredstva vo kontinuiranata zdravstvena edukacija za da gi izbalansiraat infor-
maciite od industrijata. Naprotiv, vo mnogu zemji kontinuiranata edukacija zavisi od sredstvata izdvoeni od farmacevtskata industrija i poradi toa zdravstvenite vlasti moraat da se vklu~at vo procesot za obezbeduvawe poobjektivni informacii. 1.1. Farmacevtski prira~nik (Drug formulary) Prviot ~ekor kon poracionalno prepi{uvawe i upotreba na lekovi e obezbeduvawe na objektivni i prakti~ni informacii za lekovite bazirani na dokazi preku izdavawe na farmacevtski prira~nici. Prira~nikot e posveten na opisot na lekot i negovata primena pri lekuvawe na oddelni bolesti (generi~ko ime, farmakolo{ki dejstva, indikacii, kontraindikacii, dozirawe, nesakani efekti). Vo nekoi prira~nici (na pr. Britanskiot British National Formulary, Holandskiot Farmacotherapeutisch Kompas) pokraj terapevtskata procenka mo`e da se sretne i sporedba na cenite me|u lekovite, kako i preporaka za lek od prv izbor vo sekoja terapevtska grupa. Od aspekt na javnoto zdravje, cenata na lekot treba da bide eden od faktorite pri izbor na lekot, kako {to se praktikuva vo Velika Britanija. 1.2. Prira~nici sponzorirani od farmacevtskata industrija Vo zemjite kade {to Ministerstvoto za zdravstvo i dr`avnite ustanovi za javno zdravje ne se mnogu aktivni vo obezbeduvawe na objektivni informacii za lekovite, ~esto se slu~uva farmacevtskata industrija da izdava farmacevtski prira~nici. Problemot so ovie komercijalni prira~nici e toa {to tie imaat tendencija da davaat nekompletni informacii (na primer za nesakanite efekti na lekot) ili da obezbeduvaat informacii samo za lekovite proizvedeni od firmite {to go sponzorirale izdavaweto na prira~nikot. Tie naj~esto sodr`at i reklami za lekovite i mnogu pove}e preferiraat informacii za brendirani lekovi, otkolku za generi~ki lekovi. 1.3. Terapevtski upatstva (Therapeutic guidelines) Dodeka farmacevtskite prira~nici obezbeduvaat informacii so fokus vrz lekovite, terapevtskite upatstva se orientirani kon bolestite i nivniot najdobar tretman. Najdobri se terapevtskite upatstva koi se celosno zasnovani na dokazi i koi se napi{ani sistematski i vrz osnova na konsenzus. Na toj na~in tie im nudat golema pomo{ na lekarite vo odlukata koj e najdobriot tretman za odredeniot klini~ki problem. Kompletnite terapevtski upatstva bi trebalo da sodr`at i informacii za dijagnosti~kite proceduri, odnosno bi trebalo da postavuvaat jasni dijagnosti~ki
43