Tema na brojot
Farmacevtski informator
terapevtskiizbor prialergiskirinitis
VOVED Alergiski rinitis (AR) e vospalenie na nosnata sluznica karakterizirano so ~etiri glavni simptomi:nazalna kongestija, rinorea, kivawe i ~e{awe na nosot. Se javuva naj~esto pred dvaesettata godina od `ivotot, no mo`e da se pojavi na koja bilo vozrast. Mo`e da predizvika i sistemski efekti, naru{en son i zamor. Rizik faktori za alergiski rinitis se: semejna istorija, socioekonomskite uslovi na `ivot, izlo`uvawe na alergeni. Alergeni koi se naj~esti pri~initeli na alergiski rinitis se: polen, spori od muvla, `ivotinski vlakna, doma{na pra{ina, osobeno mikrokrle`ot Dermatophagoides. Ovie alergeni pottiknuvaat IgE povrzana imunolo{ka reakcija. Alergiskiot rinitis mo`e da bide sezonski (naj~esto predizvikan od polen i muvla), perenialen (celogodi{en) - predizvikan od doma{en prav, muvla i `ivotinski vlakna i epizodi~en. PATOGENEZA Po primarniot kontakt so alergenot, pacientot se senzibilizira. So slednoto izlo`uvawe alergenite predizvikuvaat genetski predodreden imunolo{ki odgovor {to rezultira vo simptomi na alergiski rinitis. Vo ranata faza alergenite gi pottiknuvaat mastkletkite i eozinofilite da sozdavaat inflamatorni medijatori kako prostaglandin D2 i leukotrieni i da osloboduvaat medijatori kako histamin, triptaza, himaza i kininogenaza). Sozdavaweto i osloboduvaweto na ovie medijatori rezultira so vaskularna permeabilnost, mukozen edem i rinorea. Dilatiranite krvni sadovi predizvikuvaat nazalna kongestija. Vo docnata faza, medijatorite doveduvaat do migracija i aktivacija na eozinofili, neutrofili, bazofili, T-limfociti i makrofagi vo nazalniot mukus. LEKUVAWE Primarnata cel vo lekuvaweto na alergiski rinitis e kontrola na simptomite bez da ima vlijanie na sposobnosta na pacientot normalno da funkcionira. Mo`nostite za lekuvawe vklu~uvaat kontrola vo okolinata (`ivotnata sredina), upotreba na lekovi i imunoterapija. Kontrolnite merki vo `ivotnata sredina opfa}aat: otstranuvawe na ne~istotijata vo domot, po~esto perewe na postelnina na povisoka temperatura, vakuum ~istewe na tepisite, odgleduvawe na doma{ni milenici nadvor od domot, upotreba na HEPA-filtri, odr`uvawe na poniska vla`nost i upotreba na fungicidi na mesta kade se javuva muvla i sl. Upotrebata na lekovi opfa}a koristewe na: 1. Antihistaminici Antihistaminicite se glaven izbor vo lekuvaweto na re~isi site simptomi.
So isklu~ok na desloratadine, koj vo klini~kite studii ima slabo dejstvo na nazalnata kongestija. Antihistaminicite se najefikasni ako se koristat profilakti~ki kade doziraweto edna{ na den e naj~esto dovolno. Antihistaminicite od prvata generacija se ograni~eni za kontinuirano lekuvawe na AR poradi nivniot antiholinergi~en efekt i sedacija. Iako nekoi pacienti ne ~uvstvuvaat pospanost, sepak studiite uka`uvaat na namalena intelektualna i motori~ka aktivnost. Pacinetite so hepatalna disfunkcija se izlo`eni na zgolemen rizik od nesakani efekti, pa e potrebno modificirawe na dozata. Antihistaminicite od vtora generacija ne ja pominuvaat krvno-mozo~nata bariera, pa zatoa efektot na CNS i antoholinergi~nata aktivnost se minimalni. Levocabastin e antihistaminik za lokalna upotreba so brzo dejstvo i bez nesakani efekti. Se koristi kako nazalen sprej i kapki za o~i za lekuvawe na oftalmolo{kite simptomi na AR. Sepak, ne e efikasen za lekuvawe na kongestija i e pomalku efikasen od lokalnite kortikosteroidi. 2. Dekongestanti Oralnite dekongestanti (pseudoephedrine) ja spre~uvaat nazalnata opstrukcija, no treba da se izbegnuvaat kaj pacienti koi primaat MAO inhibitori, a so pretpazlivost da se koristat kaj pacienti so hipertenzija, hipotireoidizam ili srceva slabost. Upotrebata na lokalni vazokonstriktori pove}e od 3 do 7 dena, doveduva do Rhinitis medicamentosa, poradi {to treba da se izbegnuvaat pri alergiski rinitis podolgo vreme. Naj~esto primenuvani lokalni vazokonstriktori se: oxymethasoline, naphasoline, xylomethasoline. 3. An ti his ta min -de kon ges tant kombinacija Ovaa kombinacija se poka`ala kako optimalna terapija pri AR. 4. Lokalna aplikacija na lekovi a. Kortikosteroidi Kortikosteroidite dejstvuvaat vrz inflamacijata so namaluvawe na brojot na mast-kletkite i eozinofilite vo nazalnata sluz i spre~uvaat otpu{tawe na medijatorite. Naj~esto koristeni se beclomethasone, budesonide i fluticasone. Lekuvaweto so lokalni kortikosteroidi ne treba da bide podolgo od 2-3 meseca. Brzo se metaboliziraat otkako }e se absorbiraat. Adrenalna supresija ne e zabele`ana pri upotreba na terapevtski dozi. So vnimanie treba da se koristat kaj pacienti so virusna i gabi~na infekcija na respiratorniot sistem i kaj pacienti so TBC. b. Natrium hromoglikat Se upotrebuva kako 4% rastvor koj apliciran nazalno gi stabilizira mastkletkite i go spre~uva osloboduvaweto na medijatorite na inflamacija. Ima odli~en bezbednosen profil, se koristi profilakti~ki, no i pri dolgotrajna terapija.
v. Levokabastin Antihistaminik vo forma na sprej koj ima brzo, no poslabo dejstvo od kortikosteroidite i ne e efikasen za lekuvawe na kongestijata. 5. Leukotrien receptorni antagonisti Efikasni se za lekuvawe na alergiski rinitis, no nivnata uloga vo rutinska terapija treba se u{te da se ispituva. 6. Specifi~na imunoterapija Se primenuva vo slu~aj terapijata so lekovi da ne dade zadovolitelni rezultati. Efikasnosta e nazna~ena pri alergii od polen pri sezonskiot rinit i alergii predizvikani od Dermatophagoides kaj perenialniot rinitis. Se primenuva vo vremetraewe od 3 godini i treba da ja sproveduvaat specijalistialergolozi. Alergiski rinit pri bremenost AR za vreme na bremenost e ~esta pojava. Kako i za ostanatite lekovi za vreme na bremenost, treba da se zeme predvid rizik/benefit odnosot. Od istoriski podatoci i studii za astma postoi zadovolitelen dokaz za upotreba na beclomethasone, cromoglycate i chlorpheniramine. Alergiski rinit kaj deca Antihistaminicite se idealen izbor, a najbezbednosen profil ima natrium hromoglikat vo forma na sprej. Intranazalnite steroidi se poefikasni, no decata pove}e sakaat bezmirisni preparati. Dozata treba da bide minimalnata efektivna. ULOGATA NA FARMACEVTITE Poznato e deka pacientite so slabi simptomi pomo{ baraat vo najbliskata apteka. Zatoa ulogata na farmacevtite e ogromna. Prvo, vo prepoznavaweto na simptomite, a potoa i vo donesuvaweto na odluka za ponatamo{noto lekuvawe na pacientot. Mnogu e va`no pacientot da obrne vnimanie na site simptomi, da gi postavi vistinskite pra{awa i da donese vistinska odluka vo koj slu~aj da go preprati pacientot kaj svojot mati~en lekar. Ponatamu, pacientite so postavena dijagnoza doa|aat vo aptekite da ja podignat propi{anata terapija. I ovde ulogata na farmacevtite e golema, ne samo zatoa {to tie se posledni vo alkata na lekuvaweto i se najgolem kontrolen mehanizam, tuku i poradi sovetuvaweto koe treba da go izvedat na najrzbirliv i najsoodveten na~in. Godi{noto vreme koe nastapuva e ona vo koe ovaa uloga se zgolemuva. Dipl.farm.KaterinaFileva-Aslimoska
literatura 1. www.msbcia.org.mk/allrhinitis 2. Jean Gray: Therapeutic choices 3.http://en.wikipedia.org/wiki/Rhinitis#Allergic rhinitis 4. Leon Shargel, Alan H.Mutnick, Paul F. Souney, Larry N.Swanson Comprehensive pharmacy review 6th edition
43