Issuu on Google+

Slavjanka Dimova Vera Angelovska Marina Vasi} - Stefanovska

MUZI^KO OBRAZOVANIE ZA VIII ODDELENIE OSUMGODI[NO OSNOVNO OBRAZOVANIE

Ⱥɜɬɨɪ: ɋɥɚɜʁɚɧɤɚ Ⱦɢɦɨɜɚ ȼɟɪɚ Ⱥɧɝɟɥɨɜɫɤɚ Ɇɚɪɢɧɚ ȼɚɫɢʅ-ɋɬɟɮɚɧɨɜɫɤɚ ɍɪɟɞɧɢɤ: ɋɥɚɜʁɚɧɤɚ Ⱦɢɦɨɜɚ ȼɟɪɚ Ⱥɧɝɟɥɨɜɫɤɚ Ɇɚɪɢɧɚ ȼɚɫɢʅ-ɋɬɟɮɚɧɨɜɫɤɚ ɂɥɭɫɬɪɚɬɨɪ: ɋɥɚɜʁɚɧɤɚ Ⱦɢɦɨɜɚ ȼɟɪɚ Ⱥɧɝɟɥɨɜɫɤɚ Ɇɚɪɢɧɚ ȼɚɫɢʅ-ɋɬɟɮɚɧɨɜɫɤɚ Ɋɟɰɟɧɡɟɧɬɢ: Ⱦ-ɪ ɂɜɢɰɚ Ɂɨɪɢʅ Ɏɪɨɫɢɧɚ ɐɜɟɬɤɨɜɚ-Ɇɭɪɚɬɨɜɫɤɚ Ɏɥɭɪɢɦ Ɂɭɥɮɢʁɚ ȳɚɡɢɱɟɧ ɥɟɤɬɨɪ: Ɍɚɬʁɚɧɚ ɇɚɧɤɨɜɚ Ʉɨɦɩʁɭɬɟɪɫɤɚ ɩɨɞɝɨɬɨɜɤɚ: ȼɟɫɧɚ Ƚɨɪʁɚɧɫɤɚ-Ʉɪɠɟɜɚ Ⱦɪɚɝɚɧ Ⱥɪɫɨɜɫɤɢ ɂɡɞɚɜɚɱ: Ɇɢɧɢɫɬɟɪɫɬɜɨ ɡɚ ɨɛɪɚɡɨɜɚɧɢɟ ɢ ɧɚɭɤɚ ɡɚ Ɋɟɩɭɛɥɢɤɚ Ɇɚɤɟɞɨɧɢʁɚ ɉɟɱɚɬɢ: Ƚɪɚɮɢɱɤɢ ɰɟɧɬɚɪ ɞɨɨɟɥ, ɋɤɨɩʁɟ Ɍɢɪɚɠ: 16.500 ɋɨ ɪɟɲɟɧɢɟ ɧɚ Ɇɢɧɢɫɬɟɪɨɬ ɡɚ ɨɛɪɚɡɨɜɚɧɢɟ ɢ ɧɚɭɤɚ ɧɚ Ɋɟɩɭɛɥɢɤɚ Ɇɚɤɟɞɨɧɢʁɚ ɛɪ.22-2434/1 ɨɞ 26.04.2010 ɝɨɞɢɧɚ ɫɟ ɨɞɨɛɪɭɜɚ ɭɩɨɬɪɟɛɚɬɚ ɧɚ ɨɜɨʁ ɭɱɟɛɧɢɤ CIP - Ʉɚɬɚɥɨɝɢɡɚɰɢʁɚ ɜɨ ɩɭɛɥɢɤɚɰɢʁɚ ɇɚɰɢɨɧɚɥɧɚ ɢ ɭɧɢɜɟɪɡɢɬɟɬɫɤɚ ɛɢɛɥɢɨɬɟɤɚ “ɋɜ.Ʉɥɢɦɟɧɬ Ɉɯɪɢɞɫɤɢ” , ɋɤɨɩʁɟ 373.3.016:78 (075.2) = 163.3 ȾɂɆɈȼȺ, ɋɥɚɜʁɚɧɤɚ Ɇɭɡɢɱɤɨ ɨɛɪɚɡɨɜɚɧɢɟ ɡɚ VIII ɨɞɞɟɥɟɧɢɟ : ɨɫɭɦɝɨɞɢɲɧɨ ɨɫɧɨɜɧɨ ɨɛɪɚɡɨɜɚɧɢɟ / ɋɥɚɜʁɚɧɤɚ Ⱦɢɦɨɜɚ, ȼɟɪɚ Ⱥɧɝɟɥɨɜɫɤɚ, Ɇɚɪɢɧɚ ȼɚɫɢʅ ɋɬɟɮɚɧɨɜɫɤɚ. - ɋɤɨɩʁɟ : Ɇɢɧɢɫɬɟɪɫɬɜɨ ɡɚ ɨɛɪɚɡɨɜɚɧɢɟ ɢ ɧɚɭɤɚ ɧɚ Ɋɟɩɭɛɥɢɤɚ Ɇɚɤɟɞɨɧɢʁɚ, 2010. - 121 ɫɬɪ. : ɢɥɭɫɬɪ. ; 28 ɫɦ ISBN 978-608-4575-79-5 1. Ⱥɧɝɟɥɨɜɫɤɚ, ȼɟɪɚ [ɚɜɬɨɪ] 2. ȼɚɫɢʅ ɋɬɟɮɚɧɨɜɫɤɚ, Ɇɚɪɢɧɚ [ɚɜɬɨɪ] COBISS.MK-ID 84070922

Po~ituvan u~eniku, Ovaa u~ebna godina e posledna od Tvoeto osnovno obrazovanie. Vo nea }e go zavr{i{ patuvaweto niz svetot na muzikata, otkrivaj}i gi tajnite na u{te dve temi: muzi~ki instrumenti i scenski muzi~ki dela. Dokolku so izu~enite noti, tonski skali, osnovni elementi od muzi~kite formi, slu{anite dela i mo`nosta da ja iska`e{ svojata kreativnost preku muzi~ko izrazuvawe i tvorewe, sme go pottiknale interesot i qubovta kon klasi~nata muzika, }e ni bide zadovolstvo. Steknatite znaewa {to podocna }e gi pro{iri{, }e Ti pomognat da gi sledi{ muzi~kite nastani od razli~ni muzi~ki `anrovi, kaj nas i vo svetot, a pri toa da mo`e{ da gi voo~i{ osnovnite muzi~ki vrednosti. Muzikata e duhovna hrana za sekoj ~ovek. Samo taa mo`e da go vozdigne ~ovekot nad site te{kotii, potkrevaj}i go ~uvstvoto na dostoinstvo, vrednost i ~ovekoqubie. Zatoa, }e po~ustvuvame u{te pogolemo zadovolstvo, dokolku uspeeme, znaewata steknati od oblasta na muzikata da stanat del od mozaikot na Tvojata kultura i obrazovanie, del od Tvojata li~nost. Samo takvi li~nosti, }e doprinesat vo {ireweto na muzi~kata, no i op{tata kultura. A taa, pak, }e doprinese da te`nee{ kon povisoki celi i vistinski vrednosti kako del od na{eto sekojdnevie. Ti posakuvame uspeh i istrajnost na patot vo otkrivaweto na tajnite na muzikata. Se nadevame deka mo`ebi nekoj od vas }e bide iden uspe{en kompozitor, dirigent, muzi~ki pedagog, peja~, instrumentalist so golemi poznavawa i sposobnost za vistinsko vrednuvawe na muzi~kite dela ili izvedbi. Od avtorite

Zemjo moja (po sluh)

Detstvoto moe kako v bajka minuva vo radost, poj qubov na{a - radost tvoja li~en kraju moj. Refren: Rasti, cuti ....

4

Ako treba da te branam, zemjo i ako sum mlad detstvoto moe, igri moi za tebe bi gi dal. Refren: Rasti, cuti ....

Durski tonski skali Da se potsetime:

Skalata C-dur go dobila imeto spored abecednoto ime na po~etniot ton C. Sekoja durska skala ima vakov raspored na celi i polovina stepeni:

Od V (petoto) stapalo na C-dur od tonot g ve}e ja izgradivme skalata G-dur. Za pravilen raspored na celi i polovina stepeni, go povi{ivme tonot na VII stapalo (F vo FIS). Ovaa skala pripa|a na grupata tonski skali so povi{uvalki. Za da se sozdade nova durska skala, tonot na IV (~etvrtoto) stapalo na skalata C-dur, nastanuva I (prvo) na novata tonska skala.

Za pravilen raspored na celi i polovina stepeni (pome|u III i IV i VII i VIII stapalo) vo dobienata skala, potrebno e da se promeni visinata na tonot na IV stapalo. Vo ovoj vid na tonska skala go upotrebuvame znakot bemol (sni`uvalka).

5

Na~in na sozdavawe na durski skali so bemoli Novata durska skala ja sozdavame od ~etvrtoto stapalo na skalata C-dur (~etiri stapala nagore ili pet stapala nadolu od tonot C). Postapkata za otkrivawe na drugi durski skali so znaci za sni`uvawe (bemoli) e ista.

Zapomni! 1. Durskite skali so bemoli se otkrivaat od IV stapalo nagore ili V stapalo nadolu od prethodnata skala. 2. Vo durskite skali polovina stepeni ima pome|u III i IV i VII i VIII stapalo. 6

F-dur skala Da se potsetime: Tonot {to se nao|a na IV-stapalo vo C-dur - nagore ili V-stapalo nadolu e tonot F. So nagorno redewe na tonovi }e izgradime nova tonska F-dur skala. Tonot F }e bide po~eten ton na novosozdadenata durska skala.

Vo dadeniot primer rasporedot na polovina stepenite ne e pravilen. Pravilniot raspored na polovina stepeni vo durskite skali e pome|u III i IV i VII i VIII stapalo. Za da se dobie pravilen raspored na celi i polovina stepeni, tonot H (IV stapalo) se sni`uva za polovina stepen so predznakot - bemol vo Hes (B).

Vo muzi~kata literatura se praktikuva predznakot (B) HES da se bele`i vedna{ po violinskiot klu~ na tretata linija od petolinieto.

Zapomni! 1. Skalite se imenuvaat po abecednoto ime na tonot {to se nao|a na I stapalo. F-dur skalata ima eden sni`en ton B (HES) na IV stapalo. 7

Melodiski ve`bi vo F-dur skala

Zada~i: 1. Otpej gi ve`bite so imenuvawe na notite. 2. Voo~i ja sni`enata nota vo melodiskite ve`bi. 3. Odredi gi stapalata na po~etnata i poslednata nota na melodiskite ve`bi. 8

Zajko mnoguznajko (po noti)

Zada~a: 1. Imenuvaj ja tonskata skala vo koja e napi{ana pesnata.

9

Molski tonski skali Da se potsetime: Molskite skali se gradat od tonot {to se nao|a na VI ({estoto) stapalo od durskata skala. Od VI stapalo na skalata G-dur od tonot e ja izgradivme molskata tonska skala e-moll.

Postojat tri vida na molski skali: priroden, harmonski i melodiski vid. Molskite skali gi prepoznavame po rasporedot na celite i polustepenite, karakteristi~ni za vidot na molskata skala.

Koga tonot na VI stapalo od durskata skala stanuva prv ton se sozdava molska skala. Od VI stapalo na F-dur skala od tonot d }e izgradime nova molska skala, a }e go dobie imeto po po~etniot ton.

Zapomni! 1. Molskite skali se gradat od tonot {to se nao|a na VI ({estoto) stapalo od durskata skala. 10

Priroden vid na molska skala d-moll skala Od VI-to stapalo na skalata F-dur od tonot d se sozdava tonskata skala d-moll.

Rasporedot na celi i polovina stepeni vo molskata skala od prirodniot vid e ist i nadolu i nagore.

Zapomni! 1. Priroden vid d - moll skala ima eden sni`en ton b (hes).

Aktivnosti: 1. Pej ja d - moll skalata nagore i nadolu! 2. Napi{i ja skalata d - moll - priroden vid, vo notna tetratka. 11

Melodiski ve`bi vo d-moll priroden vid

Spomen ~e{ma

Zada~a: 1. Otpej gi melodiskite ve`bi po noten tekst! 2. Voo~i ja zvu~nosta na prirodniot vid na d-moll skalata. 12

Harmonski vid na molska skala d-moll skala Da se potsetime: Rasporedot na celi i polovina stepeni na molskata skala od harmonskiot vid e sleden:

Za da se dobie pravilen raspored na celi i polovina stepeni vo harmonski vid na molska skala se povi{uva tonot na VII stapalo. So ovaa promena se dobiva rastojanie od eden i polovina stepen pome|u VI i VII stapalo.

d-moll skala harmonski vid Vo harmonski vid na d - moll skalata tonot na VII-to se povi{uva, a s se povi{uva vo cis. Imiwata na tonovite se:

Zapomni! 1. Skalata d-moll- harmonski vid ima sni`en ton b i povi{en ton cis.

Aktivnosti: 1. Pej ja skalata d - moll - harmonski vid , nagore i nadolu. 2. Napi{i ja skalata d - moll - harmonski vid vo notnata tetratka. 13

Melodiski ve`bi vo d-moll harmonski vid

Zada~i: 1. Otpej gi melodiskite ve`bi po noten tekst! 2. Voo~i ja zvu~nosta na tonot cis (VII stapalo). 14

Razvila gora zelena (narodna)

Pod drvo le`i mlad, ranet junak, so devet rani, rani, kur{umlii. So devet rani, rani, kur{umlii, deseta rana so no` probodena.

Zada~i: 1. Imenuvaj ja sni`enata i povi{enata nota vo notniot tekst. 2. Imenuvaj ja tonskata skala vo koja e zapi{ana pesnata. 15

Melodiski vid na molska skala d-moll skala Da se potsetime: Povi{enite ili sni`enite tonovi se vra}aat na prethodnata visina so znakot -bekar (razre{ilica). Se pi{uva pred notata ili na po~etokot na petolinieto. Rasporedot na celi i polovina stepeni na molskata skala -melodiski vid e sledniot:

Za da se dobie pravilen raspored na celi i polovina stepeni na molska skala- melodiski vid, se povi{uva tonot na VI i VII stapalo.

Vo skalata d-moll se razre{uva tonot na VI-to stapalo, b vo h, i se povi{uva tonot na VII-to stapalo c vo cis. Skalata d-moll - melodiski vid nadolu se pee kako priroden vid. So pravilna primena na znakot na prethodnata visina.

- bekar povi{enite tonovi }e se vratat

Zapomni! 1. Skalata d - moll, melodiski vid ima razre{en ton b vo h i povi{en ton c vo cis.

Aktivnosti: 1. Pej ja skalata d - moll melodiski vid, nagore i nadole. 2. Napi{i ja skalata d - moll melodiski vid vo notnata tetratka nagore i nadole. 16

Melodiski ve`bi vo d-moll - melodiski vid

Zada~i: 1. Otpej gi melodiskite ve`bi po noten tekst! 2. Voo~i ja zvu~nosta na tonot h (VI stapalo) i cis (VII stapalo). 17

Melodiski ve`bi vo F-dur i d-moll skala

Aktivnosti: 1. Otpej gi melodiskite ve`bi so noten tekst! 2. Odredi koj primer od melodiskite ve`bi e vo F-dur skala, a koj vo d-moll skala. 18

Vidovi taktovi

Da se potsetime: Dvodelniot 2/4 takt za osnovna taktova mera ima ~etvrtina nota. Sodr`i dve taktovi vremiwa i se taktira na dva udari.

Neramnodelniot 5/8 takt za osnovna taktova mera ima osmina nota. Sodr`i dve taktovi vremiwa i se taktira na dva udari.

Aktivnost: 1. Izgovori go tekstot od ve`bata ritmi~ki to~no i so pravilen akcent na zborovite.

Akcentot na zborovite vo tekstot se sovpa|a so silnite (naglaseni) taktovi vremiwa. Poradi redosledot na silni i slabi taktovi vremiwa, ritamot na zborovite e zapi{an vo 3/4 takt.

Zapomni! 1. Tridelniot 3/4 takt za osnovna taktova mera ima ~etvrtina nota. Sodr`i tri taktovi vremiwa i se taktira na tri udari. 19

Neramnodelen 7/8 takt

Aktivnost: 1. Izgovori go literaturniot tekst so pravilen akcent na zborovite:

Literaturniot tekst e zapi{an so notni traewa vo 7/8 takt. Izgovori go tekstot so pravilen akcent i taktiraj na tri udari.

Neramnodelniot 7/8 takt, isto taka ima tri taktovi vremiwa no za osnovna taktova mera ima osmina nota. Prvoto taktovo vreme sodr`i tri osmini noti ( taktovi vremiwa sodr`at po dve osmini noti ( ).

), a drugite dve

Zapomni! 1. Neramnodelniot 7/8 takt za osnovna taktova mera ima osmina nota. Sodr`i tri taktovi vremiwa i se taktira na tri udari. 20

Melodiski i ritmi~ki ve`bi so primena na 7/8 takt

Zada~a: 1. Sporedi go ritamot na ritmi~kite i melodiskite ve`bi 1 i 2.

Aktivnost: 1. Pridru`uvaj gi melodiskite ve`bi 1 i 2 so nisko taktirawe. 21

Majka na Marika duma{e (po sluh)

Poslu{a Marika majka si, zema go \or|i bekrija, \or|i na Marika duma{e Marike, libe Marike. Nova se kr~ma otvara mene me kanat da idam, sefteto da im napravam, firmata da im napi{am. Ene go \or|i kaj ide, devet mu zurli svirea, devet mu zurli svirea deset tapani ~ukaa.

Zada~i: 1. Pej ja pesnata †Majka na Marika duma{e# i voo~i go ritamot! 2. Odredi koe taktovo vreme sodr`i tri osmini noti? 22

Elementi na muzi~kite formi

Da se potsetime:

Muzi~kata kompozicija e sostavena od pomali i pogolemi muzi~ki formalni celini. Vo dadenata {ema prika`ana e postapnosta vo sozdavawe na muzi~kite formalni celini, od motiv do period. Motiv e najmal del od muzi~kata celina. Fraza (dvotakt) e muzi~kata celina sostavena od motivi. Muzi~ka re~enica e zaokru`ena muzi~ka misla, sostavena od dve frazi. Periodot e sostaven od dve muzi~ki re~enici koi me|usebno se nadopolnuvaat i sozdavaat zaokru`ena muzi~ka celina. Prvata re~enica vo periodot e vo vid na pra{awe, a vtorata e odgovor na pra{aweto.

23

Mala dvodelna pesna

Aktivnost: 1. So izrazno ~itawe na literaturniot tekst na pesnata voo~ete gi literaturnite celini.

2. Napravete analiza i odredete gi literaturnite celini vo preostanatiot tekst od pesnata. Utre {tom niz prozor tvoj, son~ev yirne zrak, v igri, pesni, detski smev, boder, vesel }e si pak. Dobra no}, dobar son, se e tivko von, slu{aj zov, pti~ji poj, spi mi galebe moj.

Zapomni! 1. Kompozcija koja e sostavena od dva dela - periodi, ima forma na mala dvodelna pesna. Delovite se ozna~uvaat so a i b.

Zada~a: 1. Napravi {ema na mala dvodelna pesna so primena na IKT. 24

Prispivna pesna

Aktivnosti: 1. Otpejte ja kompozicijata †Prispivna pesna# od Johanes Brams. 2. Voo~i ja dvodelnosta i osobenostite na dvata dela.

Utre {tom niz prozor tvoj, son~ev yirne zrak, v igri, pesni, detski smev, boder, vesel }e si pak. Dobra no}, dobar son, se e tivko von, slu{aj zov, pti~ji poj, spi mi galebe moj.

Zada~i: 1. Odredi go prviot i vtoriot del na pesnata vo notniot zapis. 2. Napravi analiza na drugi pesni od u~ebnikot i odredi ja nivnata muzi~ka forma. 25

Diviot java~ Robert [uman Robert [uman e germanski kompozitor koj `iveel vo 19 vek. Od tatkoto ja nasledil qubovta kon kni`evnosta, a od majkata qubovta kon muzikata. U{te kako dete po~nal da u~i pijano. Poradi povreda na prst na desnata raka ne mo`el da nastapuva. Negovata `ena, Klara [uman, gi izveduvala negovite kompozicii i gi realizirala negovite idei. Se posvetil na pedago{ka rabota, uredni{tvo i muzi~ka kritika. Napi{al golem broj kompozicii za pijano, koncertni kompozicii za Robert [uman pijano i orkestar, violina i orkestar, simfonii, solo pesni i drugo. Zbirkite na kompoziciite nasloveni †Album za mladite# i †Detski sceni#, se del od tvore{tvoto {to go posvetil na mladite slu{ateli i interpretatori. Vo piesata †Diviot java~#, [uman go opi{uva dostoinstvenoto galopno tr~awe na kowot, ostavaj}i go zad sebe zvukot {to go proizveduvaat negovite kopita. Kompozicijata ima vesel karakter i brzo tempo. Vo prviot del, energi~nata melodija vo molski tonalitet ja sviri desnata raka pridru`ena so kratki akordi. Vo vtoriot del, melodijata preminuva vo levata raka, no vo durski tonalitet i vo tretiot del koj e povtoruvawe na prvata melodija povtorno ja sviri desnata raka. Kompozicijata ima tridelna forma taka {to sekoj del pretstavuva period.

prv del vtor del tret del 26

Mala tridelna pesna

Malata tridelna pesna e sostavena od tri dela. Sekoj del od pesnata ne e pogolem od period. Koga kaj tridelnata pesna se povtoruva prviot del kako tret, delovite gi obele`uvame so a b a. Dokolku site tri dela se razli~ni, niv gi obele`uvame so a b c.

Diviot java~

Zapomni! 1. Kompozicijata koja e sostavena od tri dela - periodi, ima forma na mala tridelna pesna.

Zada~a: 1. Obidi se da gi opredeli{ delovite vo notniot tekst.

27

[ema na mala tridelna pesna

Zada~a: 1. Bidi kreativen i izraboti {ema na mala tridelna pesna so primena na IKT. 28

Takt i taktovi vremiwa

Da se potsetime: Sekoj takt sodr`i silni (naglaseni) i slabi (nenaglaseni) taktovi vremiwa. Niv gi bele`ime so ovie znaci:

Brojot na silni i slabi taktovi vremiwa go opredeluva taktovata mera koja se pi{uva na po~etokot na taktot. Akcentot koj go bele`ime so ovoj znak >, sekoga{ pa|a na silnite taktovi vremiwa. 2/4 takt sodr`i edno silno i edno slabo taktovo vreme. Akcentot pa|a na silnoto taktovo vreme. 3/4 takt sodr`i edno silno i dve slabi taktovi vremiwa. Akcentot pa|a na silnoto taktovo vreme.

4/4 takt sodr`i dve silni i dve slabi taktovi vremiwa. Akcentot pa|a na silnite taktovi vremiwa.

Voobi~aeno akcentot vo muzikata sme naviknale da go slu{ame na odredenoto mesto, na silnoto taktovo vreme. No, mnogubrojni se primerite kade {to akcentot pa|a na slabo taktovo vreme. Takvite primeri pretstavuvaat interesna ritmi~ka osobenost.

29

Sinkopa

Ako vtoroto slabo i tretoto silno taktovo vreme gi povrzeme so lak (vo edna notna dol`ina), akcentot od silnoto }e premine na slaboto taktovo vreme. Taka nastanuva neo~ekuvana i interesna ritmi~ka osobenost koja se vika sinkopa.

Notite koi gi povrzuvame so ista visina mo`at da se ednakvi ili razli~ni po traewe.

Sinkopa

Zapomni! 1. Sinkopa e ritmi~ka osobenost koja nastanuva so povrzuvawe na slabo so silno taktovo vreme taka {to akcentot od silnoto preminuva na slaboto taktovo vreme. 30

Ritmi~ki i melodiski ve`bi so primena na ritmi~kata osobenost sinkopa

31

Momi~e malo |avolo

Ne mi minvaj pred dvori, ne mi minvaj pred dvori, pred dvori. Ne mi zadavaj jadovi, ne mi zadavaj jadovi, jadovi.

Zaspalo mome

Poduvna vetre, povejna, mila mamo poduvna vetre, povejna. Odlomi gran~e, maslin~e... ta, udri mome po lice...

Mome se luto, razluti u{te poluto prokolna. †Zo{to mi vetre poduna, i sladok son mi odnese i sladok son mi odnese#.

Zada~a: 1. Imenuvaj gi taktovite vo notniot tekst na melodiskite ve`bi i pesni kade {to ima sinkopa. 32

INSTRUMENTALNA MUZIKA Da se potsetime:

Prvite soznanija za razvojot na muzikata se crte`ite vo pe{terite na koi e prika`an `ivotot na lu|eto vo prvobitnata zaednica. Od niv doznavame deka vo ~ovekovoto sekojdnevie, osven pesna i igra, golema uloga i primena imale i muzi~kite instrumenti. Prvite instrumenti bile napraveni od razli~ni materijali. Tie pretstavuvaat osnova za ponatamo{en razvitok na muzi~kiot instrumentarium.

muzi~ki instrumenti od vremeto na egipetskata kultura

33

Vidovi na muzi~ki instrumenti

Udarni instrumenti

Duva~ki instrumenti

Vidovi na instrumenti

@i~ani instrumenti

Instrumenti so klavijatura Del od instrumentite so klavijatura i pripa|aat na grupata `i~ani, a del pak na grupata duva~ki instrumenti.

Aktivnost: 1. So primena na IKT istra`uvaj za muzi~ki instrumenti i klasificiraj gi spored gore navedenata podelba. 34

Podelba na muzi~kite instrumenti spored na~in na proizveduvawe na ton @i~anite instrumenti vodat poteklo od vremeto na prvobitnata zaednica. Niz vekovite tie se razvivale i usovr{uvale vo raznovidni `i~ani instrumenti. Tonot kaj `i~anite instrumenti se dobiva na dva na~ini: - povlekuvaj}i po `icite so prsti ili plektrum (perce - trzalka); - vle~ewe na gudalo po `icite.

violina

violon~elo

viola

mandolina

gitara

kontrabas

harfa

35

Guda~ki instrumenti

na~in na svirewe

Guda~kite instrumenti spa|aat vo grupata na `i~ani instrumenti. Imeto go dobile spored na~inot na svirewe. So vle~ewe na gudaloto po `icite, tie treperat i proizveduvaat ton. Visinata na tonot zavisi od dol`inata i debelinata na `icite. Guda~kite instrumenti imaat ista forma, no razli~na golemina i na~in na dr`ewe na instrumentot.

Osnovni delovi na guda~kite instrumenti se: rezonanten korpus, vrat, ~ivii, `ici i gudalo.

violina

viola kontrabas violon~elo

Poradi {irokiot registar (mo`nost da se otsvirat pove}e tonovi), ja imaat dominantnata uloga vo klasi~nata muzika i pretstavuvaat temel na simfoniskiot orkestar. guda~ki kvartet †Tartini#

Dali znae{? Najpoznati izrabotuva~i na guda~ki instrumenti bile italijanskite semejstvata Amati, Gvarneri i Stradivari. Za izrabotka koristele posebni materijali i tehnika. Nekoi od nivnite violini se so neprocenliva vrednost. Se ~uvaat vo muzei, no nekoi se dadeni na koristewe na istaknati svetski virtuozi. 36

Violina

Violinata nastanala vo Severna Italija vo 16 vek. Poteknuva od familijata †viola da bra~o#. Nazivot †violina# se pojavuva vo Italija 1538 godina. Definitivnata forma violinata ja dobila vo Italija, pome|u 1520 i 1550 godina. Vo toj period vo italijanskiot grad Kremona `iveele najpoznatite majstori na violina: Amati, Stradivari i Gvarneri. Francuskiot kral, Karlo IX, vo 1596 godina od Amati pora~al 24 violini. Od taa nara~ka najstara o~uvana violina e t.n. †Karlo IX#, proizvedena vo Kremona.

violina

Violinata ima milozvu~en svetol i ne`en ton. Poradi golemite tehni~ki i izrazni mo`nosti, so violinata se izveduvaat i solisti~ki delnici. Zastapena e i vo kameren ansambl, simfoniski, guda~ki, zabavni, xez i naroden orkestar. Za violina se napi{ani golem broj kompozicii od poznati kompozitori. Isak Perlman

Italijanskiot kompozitor i virtuoz, Nikolo Paganini, bil nenadminliv majstor vo svirewe na violina. Za ispolnuvawe na negovite kompozicii potrebno e golemo tehni~ko majstorstvo. Na violinata del od tvore{tvoto i posvetile i kompozitorite: Vivaldi, Bah, Mocart, Betoven, ^ajkovski i drugi. Poznati svetski izveduva~i na violina se: Henrik Vijewavski, Ja{a Hajfec, Jozef Joakim, Leonit Kogan, Fric Krazler, Gidon Kremer, Jehudi Mewuhin, David Ojstrah, Nikolo Paganini Nikolo Paganini, Jacik Perlman, Pablo de Sarasate, @ak Tibo, Viktor Tretjakov, Pinkas Cukerman, Isak [tern, Stefan Milenkovi} i drugi. Poznati makedonski izveduva~i na violina se: Blagoja Dim~evski, Qubi{a Kirovski, Oleg Kondratenko i drugi. Dali znae{? Muzi~arot Filipe Kvint, nominiran za nagradata Gremi, uspeal da ja najde svojata violina vredna 4 milioni dolari †Antonio Stradivari# od 1723 godina, koja ja zaboravil vo taksi. Violinata vo svojata kutija ja preno}ila no}ta na zadnoto sedi{te od taksito. 37

Viola

Periodot na renesansata pretstavuva †zlatno vreme# na violata vo koe se koristele razni vidovi violi: sopran, alt, tenor, viola da bra~o, viola da gamba. Imiwata gi dobivale spored zvu~nosta ili na~inot na dr`eweto.

delovi na viola

Za postanokot na violata postojat viola d’amore dve pretpostavki. Ednata pretpostavka e deka nastanala vo XV vek od †viola da bra~o# i "viola da gamba#. Od toj period postoi u{te edna viola od ovaa grupa nare~ena viola d’amore. Taa nazivot go dobila poradi mekiot zvuk. So najnovite istra`uvawa se pretstavuva deka violata nastanala od †lira da bra~o#, pogolema varijanta na violina.

Dene{nata viola po forma e sli~na na violinata, no malku pogolema. Proizveduva karakteristi~en nazalen, mek i potemen ton. Naj~esto e orkestarski i kameren instrument, poretko solisti~ki.

viola

Solisti~kata literatura za ovoj instrument ne e obemna. Volfgang Amadeus Mocart ja napi{al simfonijata za viola i violina; Hektor Berliozsimfonijata †Harold vo Italija#; koncerti za viola na Fridrih Hendel i Johan Kristijan Bah i drugi dela. Poznati svetski izveduva~i na viola se: Tabea Cimerman, Jurij Ba{met, Tatjana Masurenko, Julijan Rahlin i drugi. Makedonski izveduva~i na viola se: Qup~o Sokolov, Frosina Balova, Blerim Grubi i drugi.

Viktor Botene

solo izveduva~ na viola

Preporaka za slu{awe: †[eherezada# (voved)- N. R. Korsakov. 38

kameren sostav- trio

Violon~elo

Violon~eloto poteknuva od familijata na †viola da gamba#. Po gradba i forma e identi~no so violinata i violata. Korpusot mu e dvojno pogolem, no ima podolgi i podebeli `ici, poradi {to zvu~i za oktava ponisko od violata. Osven po opsegot i zvu~nosta, violon~eloto se razlikuva i po na~inot na dr`ewe pri izvedbata. Izveduva~ot sviri vo sede~ka polo`ba pridr`uvaj}i go instrumentot so kolenicite, potpren na zemja so metalna nogarka. So vle~ewe na gudaloto po `icite se proizveduva zvuk, a so pritiskawe (skratuvawe) na `icite se dobivaat tonovi razli~ni po visina. Izveduva~ite na ovoj instrument se violon~elo vikaat violon~elisti ili skrateno ~elisti. Poradi {irokiot registar na tonovi, podvi`nosta i topliot i poeti~en ton, ovoj instrument ima zna~ajno mesto vo solisti~kata, kamernata i orkestarska muzika.

korpus

Pablo Kazals Mstislav Rostropovi~

Muzi~kata literatura za violon~elo ja obogatile mnogu istaknati kompozitori: Kamij Sen-Sans, Ludvig van Betoven, Karl Marija Veber, Franc [ubert, Johanes Brams, Antonin Dvor`ak, Edvard Grig i drugi. Poznati svetski izveduva~i na violon~elo se: Andre Navara, Mstislav Rostropovi~, Pablo Kazals, Ksenija Jankovi}, Jo Jo Ma, Antonio Meneses, Alfredo Pjati, Xovani Rikardi, Kanon Vake{ima i drugi. Makedonski izveduva~i na violon~elo se: Du{ka Tasevska, Paskal Krapovski, Radoslav Stojanov, Bo`idar Peji} i drugi.

Preporaka za slu{awe: †Lebed# od Kamij Sen - Sans. 39

Kontrabas

Kontrabas (bas), poteknuva od poseben vid na †viola da gamba#, a dene{nata forma i ulogata vo orkestarot ja dobil u{te vo dale~niot XVIII vek. Izveduva~ot, kontrabasistot, sviri vo sede~ka ili stoe~ka polo`ba, so ispraven instrument pred sebe, koj e potpren na podot so kratka nogarka. kontrabas

~ivii

delovi od kontrabas

kobilica

Kontrabasot poradi goleminata na korpusot poseduva najdlaboka zvu~nost. Ima najdebeli i najdolgi `ici na koi se sviri so gudalo. So trepereweto na `icite se sozdava temen, pomalku ~kripav ton. Zastapen e vo razni vidovi orkestri i kamerni ansambli. Kako solisti~ki instrument se javuva vo xezot, dodeka vo klasi~nata muzika, ima orkestarska uloga.

Dragan Trajkovski

Poznati stranski izveduva~i na kontrabas se: Xovani Botezini, Domeniko Dragoneti, Ludvig [trajher, ^arls Mingus, Sergej Kusevickij i drugi. Poznati makedonski izveduva~i na kontrabas se: Dragan Trajkovski, Aleksandar Pop Hristov, Velko Todevski, Blagoja Morotov i drugi. grupa kontrabasisti

Dali znae{? Na guda~kite instrumenti mo`e da se sviri i so povlekuvawe na `icite so prstite, takanare~eno picikato svirewe. Na ovoj na~in se sviri poznatata †Picikato polka# od avstriskiot kompozitor, Johan [traus. Preporaka za slu{awe: †Slon# - Kamij Sen-Sans. 40

Harfa

Harfata e instrument za koj znaele u{te starite civilizacii. Dene{nata harfa datira od XIX vek. Ima forma na tristrana ramka. Se sostoi od slednite delovi:

harfa

Postament na koj le`i celiot instrument. Na nego se smesteni pedalite za pre{timuvawe na `icite. Vertikalno na "Queen Mary harp" postamentot e postaven {upliv stolb niz ~ija vnatre{nost pominuvaat polugi {to gi povrzuvaat pedalite so gorniot del na mehanizmot za pre{timuvawe, nare~en most. Drveno i {uplivo rezonantno telo, postaveno na koso vo odnos na postoqeto. Vrat vo forma na bukva S. Na nego se postaveni ~ivii na koi se pricvrsteni `icite. Zategnuvaweto ili olabavuvaweto na `icite pretstavuva osnovno {timawe. Harfata ima 46 ili 48 `ici, na koi se sviri so povlekuvawe so prstite na dvete race po `icite. Nekoi `ici se crveni ili sini so {to se olesnuva orientacijata na izveduva~ot pri svireweto. Izveduva~ot sviri vo sede~ka polo`ba, potpiraj}i go instrumenot na ramo i koleno. na~in na svirewe Prvite harfi se koristele kako instrumenti za pridru`ba, no so nivnoto usovr{uvawe stanuvaat del od orkestarot. Poradi bogatata koloristi~na i lirska zvu~nost, harfata nao|a primena vo delata na Hendl, Mocart, Vagner, Berlioz, Debisi, Ravel i drugi kompozitori.

Mersiha [ukri

Poznati svetski izveduva~i na harfa se: Nikola Boksa, Marsel Gran`ani, Vera Dulova, Ksenija Erdeli, Olga Erdeli i drugi, a poznati makedonski izveduva~i na harfa se: Lejla Urmanova i Mersiha [ukri.

Preporaka za slu{awe: †Valcer na cve}iwata# (voved) - balet †Orevokr{a~ka# P.I. ^ajkovski. 41

Gitara

Gitarata e eden od najpopularnite instrumenti. [panija e zemja kade gitarata ja dobila svojata kone~na forma. Se sostoi od rezonanten drven korpus, vrat so ~ivii i {est metalni `ici. Na vratot se postaveni, takanare~eni ~ivii pragovi {to gi odreduvaat mestata na tonovite. Se sviri so povlekuvawe na `icite so prsti ili so trzalka i so nivno treperewe se sozdava ton. Prstite od levata raka pritiskaat na `icite i taka se dobivaat tonovi so razli~na visina. Najgolema primena ima vo zabavnata i popularnata muzika. Se koristi i kako klasi~en solisti~ki instrument. vrat so pragovi Tonot kaj akusti~nite gitari se sozdava so treperewe na `icite i rezonacija vo {upliviot korpus. Elektri~nite gitari nemaat rezonanten korpus. Zvukot se dobiva po pat na elektronskata tehnika. Postojat pove}e vidovi na akusti~ni i elektri~ni gitari.

elektri~na gitara akusti~na gitara

Eden od najzna~ajnite kompozitori koj pi{uval za ovoj instrument e Manuel de Faqa. Poznati izveduva~i na gitara se: Andre Segovia, Pako de Lusija, Tomi Emanuel, Skot Henderson, Jovan Jovi~i}, Ximi Hendriks, Erik Klepton i drugi.

Vlatko Stefanovski makedonski gitarist

Andre Segovia

Preporaka za slu{awe: †Koncert za gitara i orkestar#- vtor stav, od Joakim Rodrigo. 42

Mandolina

Mandolinata (italijanski mandolino-mal badem), e trza~ki instrument koj se pojavil vo XVI vek vo Italija. Nabrgu stanuva popularen instrument vo folklorot na mnogu zemji. Formata na mandolinata e sli~na na lautata, no ima podolg vrat, a na gorniot del ima ~ivii koi slu`at za {timawe. Najgolema primena ima napolitanskata mandolina so ~etiri dupli `ici. mandolina Tonot se dobiva so povlekuvawe na dvete `ici odedna{, so trzalka, so brzo dvi`ewe na desnata raka nagore-nadole. Metalnite `ici proizveduvaat jasen, yvonliv i milozvu~en zvuk. Ovoj instrument mo`e da bide solisti~ki, kameren i orkestarski. Osven vo folklorot, se primenuva i vo umetni~kata muzika: Vivaldi -Koncert za mandolina, guda~ki orkestar i ~embalo; Mocart-opera †Don @uan#; Betoven-Sonati i varijacii za mandolina. Golema primena ima vo narodnite i vo u~ili{nite orkestri. Najpoznat mandolinski orkestar vo Makedonija e orkestarot pod rakovodstvo na Ramadan [ukri: †Predizvik mi e da rabotam i aran`iram kompozicii {to ne se ~esto izveduvani, da vmetnuvam fragmenti od na{iot neiscrpen folklor. Najmnogu izveduvam dela {to i se poznati na publikata i istite gi prisposobuvam za mandolinski orkestar#. Taka veli Ramadan [ukri, muzi~ar i dirigent na mandolinskiot orkestar na grad Skopje. Kako rezultat na negovata kontinuirana rabota se mnogubrojnite koncerti na koi kako gosti nastapuvale istaknati i renomirani solisti Ramadan [ukri doma{ni i svetski. Za negovata uspe{na dejnost svedo~at osvoenite nagradi na me|unarodno nivo i kako {to veli: †Najdragi mi se dvete Gran-pri nagradi {to orkestarot gi osvoi vo Belgija i specijalnata nagrada za najdobar dirigent {to ja osvoiv na festivalot 1986 g. vo Polska#. mandolinski orkestar

Preporaka za slu{awe: †Mala no}na muzika# (transkripcija) od Volfgang Amadeus Mocart. 43

Duva~ki instrumenti

Ovaa grupa na instrumenti se narekuvaat duva~ki zatoa {to tonot se dobiva so duvawe i treperewe na vozduhot vo cevkata na instrumentot. Razli~nata visina na tonot se dobiva so promena na dol`inata na vozdu{niot stolb. Ovaa funkcija ja ima sistemot na klapni (kapa~iwa) ili ventili. Duva~kite instrumenti se izraboteni od razli~ni materijali i poradi toa se klasificiraat vo dve grupi: drveni i limeni duva~ki instrumenti.

Drveni duva~ki instrumenti

Limeni duva~ki instrumenti

Drvenite duva~ki instrumenti se izrabotuvaat od drvo ili metal. Tonot se dobiva so duvawe vo sloboden otvor ili vo usnik so ednodelna ili dvodelna trska. So otvorawe ili zatvorawe na slobodnite otvori so metalni klapni se dobivaat tonovi razli~ni po visina. Limenite duva~ki instrumenti naj~esto se izrabotuvaat od presuvan mesingov lim ili vo ponovo vreme od metalna legura †novo srebro#, koper, germanski ~elik itn. Imaat forma na svitkana cevka koja postepeno se {iri. Site imaat tri do ~etiri ventili. Tonot se proizveduva so duvawe vo usnikot i pritiskawe na ventilite ili pak so vovlekuvawe i izvlekuvawe na cevkata kaj cug-trombonot. 44

Flejta

Flejtata e eden od najstarite duva~ki instrumenti. Nejzinata forma postojano se usovr{uvala. So konstruirawe na sistemot na klapni, flejtata ja dobiva svojata kone~na forma. Denes tie naj~esto se izrabotuvaat od bakar, nikel, cink ili od srebro. Flejtata pretstavuva dolga, prava cevka, sostavena od tri ili ~etiri dela koi se vovlekuvaat eden sistem na klapni vo drug, so {to se ovozmo`uva {timaweto na instrumentot. Instrumentot se dr`i horizontalno, pri {to vozduhot pominuva niz otvorite i sozdava zvuk. Flejtata e instrument flejta so temna boja vo niskiot, no rezok i svetol zvuk vo gorniot register. Sredniot register e karakteristi~en po mekite i topli tonovi, pogodni za pastoralni melodii. Bidej}i e mo{ne podvi`en i virtuozen instrument so golemi koloristi~ni i dinami~ki mo`nosti, flejtata se koristi kako solisti~ki, na~in na svirewe kameren i orkestarski instrument. Poznati svetski izveduva~i na flejta se: Volfgang Riter, Gustav [ek, Fransoa Born, Miodrag Azawac, Irena Grafenauer, Qubi{a Jovanovi} i drugi. Poznati makedonski izveduva~i na flejta se: Kiro Bo`inovski, Nikola Atanasov, Stra{o Temkov, Ilija Zimbo i drugi.

Pikolo

pikolo

Pikolo e mala flejta koja po forma, na~in na svirewe i dobivawe na tonot e ist kako kaj flejtata. Zvu~i za oktava povisoko od flejtata. Proizveduva visoki, prodorni tonovi i e namenet za orkestarsko muzicirawe. Na ovoj instrument ponekoga{ mu se dava solisti~ka delnica. Primer: †Mar{ na decata# od operata †Pikova dama# od P.I. ^ajkovski.

Preporaka za slu{awe: †Petre i volkot# od Sergej Prokofjev. 45

Klarinet

Klarinetot pripa|a vo redot na pomladite od grupata na drvenite duva~ki instrumenti. Mu prethodat sli~ni instrumenti od renesansniot period, vo zemjite na Sredna i Zapadna Evropa, kako {to se Klarino i [almo. Vo XVIII-tiot vek, germanskiot graditel na instrumenti, Johan Dener, go usovr{uva mehanizmot na klarinetot. So toa se zgolemuvaat negovite tehni~ko- izveduva~ki mo`nosti. Impresioniran od virtuoznosta na klarinetistot, Anton [tedler, V. A. Mocart go pi{uva koncertot za klarinet i orkestar vo A-dur. Vo negovoto posledno delo †Rekviem# u{te edna{ dava potvrda za solisti~kite kvaliteti na ovoj instrument. Bez klarinetot ponatamo{niot razvitok na simfoniskiot orkestar ne mo`e da se zamisli. So negovoto gradbeno usovr{uvawe stanuva tehni~ki podvi`en i virtuozen instrument so najgolem opseg na tonovi vo grupata na duva~ki instrumenti. Denes naj~esto se izrabotuva od crno abonosovo drvo vo pet dela: usnik-(pifla), burence, goren i dolen mehanizam i korpus. Stojan Dimov Spored tipot na mehanizmot, denes glavno se vo upotreba dva vida na klarineti: germanski (obi~en) i francuski (Bem sistem), naj~esto vo B i A zvu~nost. Klarinetot ima va`na uloga vo orkestarskata i vo kamernata muzika. Kako solisti~ki instrument zastapen e vo razli~ni `anrovi: umetni~ka, narodna, xez i pop muzika. Tvore{tvo: Vivaldi, [tamic, Mocart, Betoven, Veber, Brams, [uman, Glinka, Korsakov, Ger{vin i dr. Poznati stranski izveduva~i na klarinet se: Karl Lister, Stenli Driker, Josip Nohta, Alesandro Karbonare, Mi{el Ariwon, Sabine Mejer, [eron Kam, Beni Gudman, Arti [o, Milenko Stefanovi} i drugi. Poznati makedonski izveduva~i na klarinet se: Ivan Ko~arov, Tale Ognenovski, Boris Tanaskov, Stojan Dimov, Ferus Mustafov, Zoran Jovanovi} Lima, Zdravko Angelov, i drugi. klarinet i bas klarinet

Bas klarinet

Bas klarinet zvu~i za oktava ponisko od klarinetot. Poradi temnata boja vo dlabokiot registar, kompozitorite go upotrebuvaat za izrazuvawe na tainstveni i dramati~eni momenti. Tehnikata na svirewe e ista kako na klarinetot. Preporaka za slu{awe: †Rapsodija vo sino# X. Ger{vin; Koncert za klarinet i orkestar od V. A. Mocart. 46

Saksofon

Saksofonot e napraven od metal. Po konstrukcija i izveduva~ka tehnika im pripa|a na drvenite duva~ki instrumenti. Negoviot tvorec e belgijanecot, Adolf Saks, koj vo polovinata na XIX-tiot vek `ivee i tvori vo Pariz, Francija. So~uvani se pove}e nacrti vo sozdavaweto na ovoj instrument. Tie saksofon nalikuvaat na negoviot dene{en izgled. Zaedni~ko za niv se vklopenite osobenosti na negovite postari srodnici od grupata na drvenite duva~ki instrumenti. Golem poddr`uva~ na Adolf Saks vo sozdavaweto na noviot instrument e francuskiot kompozitor, Hektor Berlioz. Otuka e negovata prvi~na primena vo operskiot i simfoniskiot orkestar. Podocna se upotrebuva za potrebite na voenite orkestri kade na otvoren prostor gi zamenuva guda~kite instumenti. Saksofonot se pravi vo pove}e zvu~nosti, od najniskiot, do najvisokiot registar. Spored potrebite na solisti~kata i orkestarska izvedba, najzastapeni se: alt, tenor, sopran i bariton saksofonot. Pove}eto saksofoni ja imaat formata na latini~nata bukva Y, no nekoi od tipot na sopran i sopranino saksofon imaat prava forma i nalikuvaat na metalen klarinet. Blagodarenie na bogatiot kolorit od boi vo site negovi registri, mo`nosta za prefineto dinamizirawe, virtuoznost, doprinele saksofonot za kuso vreme da stane popularen i vidovi saksofon omilen instrument vo re~isi site muzi~ki `anrovi. Mnogu avtori na umetni~ka muzika, osobeno na dvaesetiot vek, mu posvetuvaat zna~aen del od svojot opus. Razni narodi vo svetot go vnesuvaat vo svojot folklor kako instrument sozdaden tokmu za nivnoto podnebje. Vo pop i osobeno vo xez - muzikata ja potvrduva svojata maksimalna dominacija. Poznati stranski izveduva~i na saksofon se: Detlef Bensman, Sigur Ra{er, Klod Delongl, Timoti Mek Alister, ^arli Parker, Xo{ua Redmen, Pakito Drivera, Keni Xi, Kendi Dolfer, Xejms Karter i mnogu drugi. Poznati makedonski izveduva~i na saksofon se: Petar Kargov, \eor|i Micanov, Zoran Jovanovi}, Ninoslav Dimov, Bobi Kominovski, Stojan Dimov, Ferus Mustafov, Toni Velkov, Vlatko Ivanov, Zoran Ninoslav Dimov Kraguevski, Vladimir Trajanovski i dr. Preporaka za slu{awe: †Skaramu{# treti stav, od Darijus Mijo. 47

Oboa

Oboata nastanala od eden vid srednovekoven {almaj, drven instrument so dolga cevka. Vo XVII vek, vo Francija, trpi izmeni koi doprinesuvaat vo podobruvaweto na intonacijata i nejzinata izraznost. Vo tekot na XIX vek taa e usovr{ena so dodavawe mehanizam na lostovi i klapni. Po forma e sli~na na klarinetot, no namesto usnik ima kratko metalno cev~e vo koe e vmetnato dvojnoto jazi~e. Na sredniot del se otvorite so klapni, a dolniot del na cevkata ima top~esta forma. Ima nazalna i ostra boja. Vo zavisnost od registarot, mo`e da zvu~i i ne`no i idili~no, duri i trogatelno, a visokite tonovi ponekoga{ imaat orientalen prizvuk. Oboata e instrument na koj mu se dodeluvaat solisti~kite delnici vo orkestarot. Poradi nejziniot intonativen i precizen zvuk se koristi za {timawe na orkestar. Osven vo orkestarot, se primenuva i vo kamernata i vo solisti~kata muzika. na~in na svirewe Postojat nekolku vidovi na oboi (vo razli~ni registri), no najzna~aen i najzastapen e angliskiot rog. oboa

Angliski rog Angliskiot rog e instrument sli~en na oboata †pogolema oboa#. Zvu~i za pet tonovi ponisko od oboata. Kompozitorite go upotrebuvaat za iska`uvawe na elegi~ni i pastoralni raspolo`bi. Angliskiot rog ja ispolnuva glavnata tema vo bavniot stav vo IX simfonija, †Od noviot svet# na A. Dvor`ak. Poznati svetski izveduva~i na oboa se: Fran~esko Barsanti, Xuzepe Samartini, Albreht Majer i drugi. Poznati makedonski izveduva~i na oboa se: Kiro Davidovski, Vasil Atanasov, Gordana Josifova, Vladimir Lazarevski i drugi. Gordana Josifova

Preporaka za slu{awe: Glavna tema od †Lebedovo ezero# - P.I. ^ajkovski. 48

Fagot

Fagotot e najgolemiot drven duva~ki instrument. Imeto go dobil po svojata gradba (italijanski fagotto - snop). Se razvil vo prvata polovina na XVI vek od stariot instrument bombarda. Negovoto usovr{uvawe bilo zavr{eno vo XIX vek. Ovoj instrument ima drvena cevka dolga okolu 2,5 metri, podelena na delovi, {to se povrzuvaat. Vo pokratkiot goren del na cevkata e vmetnato metalno cev~e so duplo jazi~e od trska, vo koe se duva pri {to se sozdava ton. Fagotot ima otvori dol` cevkata i slo`en mehanizam na lostovi i klapni. Opfa}a golem tonski opseg vo dlabokiot i sredniot registar. Dlabokite tonovi mu se jaki, no ne mnogu prodorni. Vo visokite registri zvu~i meko i raspeano, sli~no na saksofonot. Vo tehni~ka smisla e podvi`en instrument, pa kompozitorite go koristat za brzi, {egobijni i za izrazito mirni melodii. Vo grupata na fagot drveni duva~ki instrumenti ima basova uloga. Osven vo orkestarot se primenuva i vo kamernite ansambli (sobeno vo duva~ki kvintet, kade ispolnuva najniska melodija). Ponekoga{ ima koncertna, solisti~ka primena.

Kontrafagot Po forma e sli~en na fagotot, no e mnogu pogolem, Zvu~i za oktava ponisko od fagotot. Karakteristi~ni mu se dlabokite tonovi. Vo orkestarot se koristi kako harmonska podloga. Poznati svetski izveduva~i na fagot se: Klaus Tuneman, Milan Turkovi~, Valerij Popov i drugi. Poznati makedonski izveduva~i na fagot se: Sreten Teodosievski, Vasil Karaskakovski i Daniel Apostolov.

kontrafagot

kvartet †Fagotisimo#

Preporaka za slu{awe: †Petre i volkot# - S. Prokofjev. 49

Truba

Prvite instrumenti od tipot na truba bile izrabotuvani vo razli~ni registri i formi. Instrumentot Fanfari bile dolgi cevki bez ventili koi se upotrebuvale za najava na truba so sordino vojni~ki ili sve~eni nastani. Trubata ima forma na svitkana cevka koja na dolniot del se pro{iruva vo forma na inka. Se sviri so pomo{ na tri ventili. Trubata registarski e najvisok limeno duva~ki-instrument. Ima svetol i prodoren ton. Izveduva~kata tehnika na ovoj instrument e razviena do virtuoznost. Po afirmacijata vo klasi~nata muzika, stanuva popularen i eden od vode~kite solisti~ki instrumenti vo xezot. Se upotrebuva i vo zabavnata i vo narodna muzika. Poradi svojot karakteristi~en zvuk ponekoga{ izveduva~ot upotrebuva pridu{uva~ ili sordino. Trubata e zastapena vo tvore{tvoto Vaso Ristov na: Xuzepe Verdi, Ludvig van Betoven, vidovi sordina Petar Ili~ ^ajkovski, Bed`ih Smetana, Antonin Dvor`ak i drugi. Poznati izveduva~i na truba se: Luis Armstrong, Oliver King, Nini Roso, Vinton Marsalis, Blagoja Angelovski, Vaso Ristov, Qup~o Koskarov i drugi.

Trombon Trombon (pozauna) ili †golema truba# se pojavil vo XV vek. Razli~nite vidovi tromboni se razlikuvaat po forma, gradba i na~in na svirewe. Cug- trombonot ima podvi`na cevka, vo forma na bukva U, so ~ie izvlekuvawe i vovlekuvawe se dobivaat podlaboki Kiril Ribarski ili povisoki tonovi. Vo XIX vek se izrabotuvaat tromboni so ventili. Zvukot na trombonot e masiven, prodoren i bleskav, eden od najsilnite vo orkestarot. Negoviot registar na tonovi opfa}a ~etiri oktavi. Ovie karakteristiki ja zacvrstuvaat pozicijata na trombonot vo orkestarskoto, kamernoto i solisti~koto muzicirawe. Osven vo umetni~kata muzika, zastapen e i vo xezot i drugi muzi~ki `anrovi. Na{ol primena vo tvore{tvoto na pove}e kompozitori: ^ajkovski, Musorgski, Ravel i drugi. Poznati svetski izveduva~i na trombon se: Xej Xej Xonson, Glen Miler, Tom Dorsej i eden od makedonskite istaknati trombonisti Kiril Ribarski. Preporaka za slu{awe: - Muzi~ki primeri vo izvedba na Luis Armstrong; - †^arda{# - Monte (izvedba, Kiril Ribarski). 50

Horna

Horna (rog) vodi poteklo od love~kiot rog. Nejzinata forma bila menuvana i usovr{uvana. So dodavawe na ventili, se zgolemile tehni~kite mo`nosti na limenata horna. Cevkata na hornata e svitkana vo forma na krug, vo koj se nao|a splet na dodadeni cevki so tri ili ~etiri ventili. Na gorniot del se nao|a usnikot, a dolniot del od cevkata e pro{iren vo forma na inka. Hornata e edinstven limenoduva~ki instrument na koj se sviri so leva raka. Hornata zvu~i ne`no, meko i poeti~no, so golemi dinami~ni nijansi i rasko{na boja na tonot. Poradi virtuoznosta, podvi`nosta i tehni~kite mo`nosti i se doveruvaat mirni i Aleksandar Go{ev idili~ni melodii. Hornata e zastapena vo simfoniski orkestri, kamerni ansambli no kako solisti~ki instrument. Nejzinata zvu~nost e posebno zabele`itelna vo delata na: K. M. Veber, C. Frank, B. Smetana, A. Dvor`ak i drugi. Poznati svetski izveduva~i na horna se: Herman Bauman, Frank Lojd, Mi{el Tomson, Vinsent de Rosa, Filip Farkas, Xovani Punto, Stefan Dor, Radovan Vlatkovi} i drugi. Poznati makedonski izveduva~i na horna se: Lev~e Trajkovski, Aleksandar Go{ev i drugi.

Tuba Tubata se razvila od stariot basov instrument serpent, a sovremenata forma i ja dal Adolf Saks. Taa e najgolem duva~ki instrument. Pri svirewe izveduva~ot ja dr`i pred sebe, so inkata zavrtena nagore. Ima tri ili ~etiri ventili. Tubata poseduva dlabok, masiven tembr, poradi {to vo simfoniskiot orkestar ima uloga na basov instrument. ^esto se upotrebuvaat za solovi epizodi, kako na primer vo tvore{tvoto na: Maler, Stravinski, Musorgski i drugi kompozitori. Se primenuva vo simfoniski i duva~ki, a poretko vo xez i zabavni orkestri. Poznati svetski izveduva~i na tuba se: Xefri Anderson, Ronald Bi{op, Marti Erikson, Kris Olka, Patrik [eridan i drugi. kvartet tubi Preporaka za slu{awe: - †Petre i volkot# - S. Prokofjev; - †Bidlo# - Sliki od izlo`ba Musorgski-Ravel; - †Vodi~ niz orkestar# - B. Britn (utvrduvawe na muzi~kite instrumenti). 51

Instrumenti so klavijatura

Instrumentite so klavijatura mo`e da se podelat vo dve grupi: - `i~ani instrumenti so klavijatura i - duva~ki instrumenti so klavijatura

^embalo ^embalo ili klavi~embalo e instrument koj se koristel vo docniot Sreden vek. Vo Italija se nao|aat najstarite primeroci na klavi~embala. Na po~etokot imal edna klavijatura i slu`el naj~esto za pridru`ba. Po forma e sli~no na pijanoto. Nad rezonantnata plo~a se postaveni `ici po koi se povlekuva so perce. Vo XVII i XVIII vek se zgolemuval brojot na `icite i bila dodadena u{te edna klavijatura, no i registri za promena na bojata na tonot. ^embaloto ima karakteristi~en yvonliv i jasen zvuk. Vo period od XVI-tiot do XVIII-tiot vek imal primarna uloga vo orkestarskite, kamernite i operskite dela. Baroknite kompozitori J.S. Bah i G.F. Hendl, napi{ale klavi~embalo najmnogu kompozicii za ~embalo. Poznati svetski izveduva~i na ~embalo se: Kenet Gilbert, Trevor Pinok, Kristof Ruse, Andreas Stajer, a vo Makedonija, Cvetanka Sozovska i drugi. vid na klavi~embalo P.Virtaperko (~embalist )

Preporaka za slu{awe: †Hromatska fantazija i fuga#- J.S.Bah. 52

Pijano

Pijano ili klavir e instrument naslednik na ~embaloto i negovite srodni instrumenti. Se pojavil vo po~etokot na XVIII vek vo Italija. Imeto piano go dobil vo periodot koga e izmislen mehanizam na ~ekan~iwa so koi tonovite mo`ele da se izveduvaat so razli~na ja~ina. Prvite pijana bile nare~eni pianoforte (italijanski- tivko, silno), poradi na~inot na dobivawe na pijano ja~inata na tonovite. Modernoto pijano e sozdadeno vo XIX vek. Pijanoto e sostaveno od: drven korpus postaven na tri nogarki vo forma na horizontalno postavena harfa i so kapak od gornata strana. Vo korpusot e postavena metalna ramka so raspnati `ici, rezonantna {tica i mehanizmot so ~ekan~iwa. So upotreba na pedali se zbogatuvaat izraznite mo`nosti na instrumentot. Klavijaturata se sostoi od 88 klavi{i (52 beli i 36 crni) na koi se sviri so dvete race. So udirawe na klavi{ite se podignuvaat ~ekan~iwata i udiraat na `icite koi treperat i sozdavaat tonovi. Za izraznite mo`nosti i zvu~nosta na pijanoto, Franc List, eden od najgolemite pijanisti, napi{al: †Na pijanoto mo`at da se izveduvaat akordite kako na harfa, da se pee kako so duva~ki instrument, na nego mo`at da se izvedat iljada pasa`i, koi porano morale da se otsvirat so pove}e razli~ni instrumenti...# So razvojot na instrumentalnata muzika od XVII vek, pijanoto, kako i negovite prethodnici, zazema zna~ajno mesto vo solisti~kata, no i vo kamernata i orkestarska muzika. Vode~kata uloga mu ja dodeluvaat i vienskite klasi~ari Hajdn, Mocart i Betoven. Osven vo klasi~nata se primenuva i vo xezot i vo popularnata muzika. Poznati svetski izveduva~i na pijano se: Sergej Rahmawinov, Svjatoslav Rihter, Artur Rubin{tajn,Aleksis Vajsenberg, Djuk Elington i drugi. Poznati makedonski izveduva~i na pijano se: Valeri Stefanovski, Milica [perovi}, Stela Sleanska, Rita trp~eva-Popovi}, Todor Svetiev, Marija \o{evska i na{iot svetski poznat pijanist, Simon Trp~evski. Pijaninoto ima ista zvu~nost kako pijanoto, no pomal volumen na zvukot. Poradi ovie karakteristiki ne se koristi za koncertna izvedba, no e pogodno za doma{na upotreba. Simon Trp~evski

Preporaka za slu{awe: - Vals cis-moll, Frederik [open; - †Za Eliza# - Ludvig Van Betoven. 53

Orguli

Orgulite vodat poteklo od dale~nite isto~ni instrumenti i od anti~kata †Panova# flejta. Vo sredniot vek orgulite se koristat kako instrument za pridru`ba vo crkovnoto peewe vo zapadnohristijanskite liturgii. Vo periodot na barokot, pak, stanuvaat zna~aen instrument vo instrumentalnata muzika. Orgulite se najgolem i najslo`en duva~ki instrument, sostaven od golem broj cevki. Tonot se proizveduva so struewe na vozduhot od vozdu{niot mev niz cevkite. Orgulite imaat naj~esto tri klavijaturi (manuali), skalesto naredeni i na niv se sviri so race. Na dolniot del, na klavijaturata se sviri so noze (pedal). Vedna{ do manualite se registrite tie slu`at za odreduvawe na bojata na zvukot na sviralite, so {to se dobiva zvu~nost na eden, ili na grupa instrumenti. Cevkite se napraveni od drvo ili metal. Tie se vo razli~na forma i golemina. Za sekoj ton orgulite imaat edna ili pove}e cevki, no so razli~na boja i ja~ina na zvukot. Poradi toa se postignuva zvu~nost na simfoniski orkestar. Denes orgulite se solisti~ki koncerten instrument. Se koristi vo crkvite, katedralite i golemite koncertni sali. Sovremenite elektri~ni orguli se upotrebuvaat vo popularnata muzika. Za orguli najmnogu pi{uval kompozitorot J. S. Bah, no i samiot bil virtuozen izveduva~ na orguli. Poznati svetski izveduva~i na orguli se: Lorenco Gijelmi, Daniel Brun, Vanes Vanderhoven, Dalibor Miklav~i~, Pavao Ma{i}, Gorana Vidwevi}Fabijani} i drugi.

orguli

Preporaka za slu{awe: †Tokata i fuga# , d-moll od J.S. Bah. 54

Harmonika

Harmonika e ime za pove}e instrumenti. Kaj niv tonot se dobiva so treperewe na metalnite jazi~iwa so pomo{ na struewe na vozduhot. usna harmonika Usnata harmonika se pojavila vo Germanija. Poradi svojot neobi~en, a vo toa vreme nov zvuk, stanuva popularen instrument koj ponatamu se usovr{uva. Mo`e da bide napraven od drvo, no i od metal. Ima forma na pravoagolnik so dva reda otvora, na koi se sviri so duvawe i vovlekuvawe na vozduhot. Na usnata harmonika osven melodija mo`e da se dobie i akordska pridru`ba. Instrumentot se dr`i so dlankite, a so nivno pomrdnuvawe se dobiva efekt na treperewe. Na toj na~in se sozdavaat tonovi so karakteristi~na ubava boja. Ovoj instrument so svojata zvu~nost nao|a primena vo bluzot, kade {to izveduva~ite imaat posebno razviena tehnika na svirewe. Denes se primenuva vo razli~ni muzi~ki `anrovi. Harmonikata so klavi{i ili kop~iwa ima poslo`ena konstrukcija i tehnika na svirewe. Se sostoi od dva drveni dela so klavi{i koi se povrzani harmonika so klavi{i so vozdu{en mev. Na desnata strana se nao|aat klavi{ite so koi se izveduva melodijata, a na levata strana se nao|aat kop~iwa koi se koristat kako basova pridru`ba. So razvlekuvawe na mevot, vozduhot pominuva niz otvorite, pri {to metalnite jazi~iwa treperat i sozdavaat ton. Ima golema primena vo narodnata, zabavnata i klasi~nata muzika. Vo muzi~kata literatura za harmonika, osven originalni ima i prerabotki na harmonika so kop~iwa drugi dela. Poznati izveduva~i na harmonika se: Boban Kopunovi}, Mi{a Mijatovi}, Bojan Jovanovi}, Qubi{a Petkovi}, Gordan Ta{i}. Na na{ite prostori Zorica Karakutovska poznati izveduva~i na harmonika se: Ko~o Petrovski, Milan Zavkov, Goran Ala~ki, Zuica Lazova, Il~o Jovanovski, Zorica Karakutovska i drugi. Preporaka za slu{awe: - Tango Wujork 55

Udarni instrumenti

Imeto go dobile spored na~inot na svirewe - udirawe po povr{inata koja zatreperuva i sozdava zvuk. Se sviri na razli~ni na~ini: so raka, so razni vidovi palki, so metalna pra~ka, edna povr{ina od druga ili so pomo{ na mehanizmot. Ovie instrumenti se najstari, a po gradba najednostavni. U{te vo vreme na prvobitnata zaednica, ovie instrumenti imale zna~ajna uloga vo sekojdnevniot `ivot na lu|eto. Podocna vo narodnata muzika doprinele vo izrazuvaweto na ~uvstvata i zbogatuvaweto na muzi~kata izvedba. Vo zabavnata i umetni~kata muzika tie go naglasuvaat karakteristi~niot ritam i davaat zvu~na boja na celiot orkestar. Spored zvukot {to go proizveduvaat se delat na dve grupi: - instrumenti so opredelena tonska visina (melodiski); - instrumenti so neopredelena tonska visina (ritmi~ki).

so opredelena tonska visina

56

so neopredelena tonska visina

Udarni instrumenti so opredelena tonska visina (melodiski instrumenti) Grupa instrumenti koi proizveduvaat eden ili pove}e tonovi, a se sozdavaat od trepereweto na drveni i metalni plo~ki, cevki ili ko`a, u{te se vikaat i melodiski instrumenti. Vo ovaa grupa spa|aat pove}e instrumenti me|u niv i: ksilofon, vibrafon i timpani.

Ksilofon Imeto go dobil od gr~kiot zbor ksilos- drvo i fonos- zvuk, po materijalot od koj se napraveni plo~kite. Ksilofonot poteknuva od Azija, a go sre}avame i kaj narodite na Afrika i Latinska Amerika. Vo Evropa za prvpat se javuva vo XVI vek. Vo XIX vek, poljakot Guzikov, ja menuva konstrukcijata na instrumentot, stavaj}i gi plo~kite vo ~etiri redici. Dene{niot ksilofon ima drveni plo~ki vo dve redici, sli~no kako klavi{ite kaj pijanoto i rezonator vo vid na cevki na koi se naredeni plo~kite. anti~ki ksilofon Se sviri so udirawe po plo~kite so dve palki so top~est zavr{etok. Tonovite se reski, vo forte, no meki i topli vo pijano dinamika. Ksilofonot prvpat bil upotreben vo orkestar vo sredinata na XIX vek. Denes se koristi vo simfoniskiot orkestar (K. Sen Sans, G. Maler, Stravinski, Ravel, X. Ger{vin), kameren orkestar (Bartok, Stravinski) i mnogu palki za profesionalen retko kako solisti~ki instrument (Sonata za ksilofon ksilofon Tomas Pitfild).

golem ksilofon

Preporaka za slu{awe: †Sidarta# - ksilofon xez. 57

Vibrafon

Imeto vibrafon e dobieno spored zborovite "vibra" - vibrirawe i "fone"- zvuk. Poteknuva od starite udarni instrumenti od ostrovite Java i Bali. Instrument pod ova ime, no zna~itelno razli~en, prv pat se javuva vo XX vek vo SAD. Vibrafon e napraven od metalni (aluminiumski) plo~ki, naredeni na dve drveni {tici nad vibrafon metalnata ramka i rezonator sostaven od cevki razli~ni po golemina. Vibrafonot ima i pedala, sli~no kako kaj pijanoto, i slu`i za pridu{uvawe na zvukot. Taka tonot stanuva pridu{en i kratok. Cevkite se postaveni vertikalno pod plo~kite i so pomo{ na elektromotorot proizveduvaat vibrira~ki ton. Na plo~kite se sviri so palki. Tie mo`at da bidat razli~ni po golemina, a naj~esto imaat †glava# obvitkana so volna. Za da se otsviri akord se koristat dve, tri, pa na~in na svirewe duri i ~etiri palki. Vibrafonot e solisti~ki instrument, naj~esto vo xezot, no se koristi i kako orkestarski instrument vo klasi~nata (B. Britn, I. Stravinski), filmskata i zabavnata (Bitlsi, Madona, Pink Flojd) muzika. Poznati svetski izveduva~i na vibrafon se: Gari Barton, Milt Xekson, Bobi Hat~erson, Bo{ko Petrovi}, a kaj nas Mojca Sedeu, Martin Vu~i} i drugi.

Nik Parnel

Preporaka za slu{awe: Vibrafon solo - Gary Burton. 58

Gari Barton

Timpani

Instrumenti sli~ni na dene{nite timpani, a vo Evropa postoele u{te vo XV vek. Vo XVII vleguvaat vo sostav na orkestarot. Se sostoi od korpus napraven od metal i membrana napravena od prirodna ili ve{ta~ka ko`a raspnata preku otvorot na korpusot. Zategnatosta na ko`ata se menuva so pomo{ na pedal, pri {to se menuva visinata na tonot na instrumentot. Zvukot se dobiva so udirawe so palki po zategnatata ko`a. Tie mo`at da bidat napraveni od razli~en timpani materijal {to bitno vlijae na kvalitetot i bojata na zvukot. Timpanite mo`e da proizvedat yvonlivi, no i pridu{eni zvuci, vo zavisnost od formata na instrumentot i vidot na palkite. Mo`e da napravat dinami~ka gradacija od pijanisimo do fortisimo. Vo orkestrite imaat uloga da naglasat odreden ritam ili da ostvarat nekoj zvu~en efekt (grmotevici, pukawe od top, vodopadi i sl.). Tampanite se zastapeni vo razli~ni `anrovi na muzikata: klasi~nata (B. Smetana, L. V. Betoven), zabavnata i xezot.

timpani za doma{na upotreba

izveduva~i na timpani

59

Udarni istrumenti so neopredelena tonska visina (ritmi~ki instrumenti) Udarnite instrumenti so neopredelena tonska visina u{te se vikaat i ritmi~ki instrumenti. Ovie instrumenti slu`at za svirewe na ritam ili za sozdavawe na odredeni zvu~ni efekti. Vo ovaa grupa instrumenti spa|aat: golem i mal tapan, gong, ~ineli, triangl, marakas, dajre i kastaweti. Ritmi~kite instrumenti nao|aat primena vo klasi~nata, a i drugite `anrovi na muzikata (zabavna, narodna i xez). Tapan (golem i mal) imal golema uloga vo `ivotot na lu|eto. So tek na vremeto se menuval, pa denes postojat razni vidovi na tapani. Zvukot se dobiva koga so palkite se udira po membranata na instrumentot, pri {to taa treperi i se dobiva zvuk. Palkite se izraboteni od razli~en materijal i razli~ni po golemina i te`ina. Poznati svetski izveduva~i na tapan se: Fil Kolins, Tihomir File{, Rob Gardner, Ringo golem tapan Star i drugi. Makedonski izveduva~i na tapan dobo{ se: Martin Vu~i}, Garo Tavitjan i bra}ata Tavitjan.

Gong e star kineski instrument. Li~i na golema, metalna ~inija i se sviri so udirawe so palka vo sredinata na instrumentot. Postojat razni vidovi na gong, no najzastapeni se golem i mal gong. Vo orkestrite naj~esto se koristi za sozdavawe na zvu~ni efekti. gong

^ineli se instrument na koj se sviri so palki (~iniite se postaveni horizontalno) ili ako se postaveni vertikalno se udiraat edna od druga. Naj~esto se primenuvaat vo klasi~nata muzika, a vo zabavnata i xez muzika se sviri so pedal. Zastapena e vo duva~ki, voen, xez i simfoniskiot orkestar. ~ineli

Preporaka za slu{awe: Buddy rich - solo tapani. 60

Triangl e metalen instrument svitkan vo forma na triagolnik. Se dr`i vo leva raka, a so metalna pra~ka se udira po stranite na instrumentot. Ima yvonliv ton i slu`i za ritmi~ki i melodiski efekti. triangl

Marakas (tropalki) e ritmi~ki instrument so karakteristi~en zvuk. Najgolema primena ima vo zabavnata i xez-muzikata. Se koristi i vo folklorot na Meksikancite. marakas

Dajre e ritmi~ki instrument. Zvukot se proizveduva so tresewe ili udirawe po membranata na instrumetot. Zastapen e vo razni `anrovi na muzikata: zabavna, xez, narodna i klasi~na. dajre

Kastaweti se ritmi~ki instrument. Dominanten e vo folklorot na [panija. Zastapeni se i vo ostanatite `anrovi na muzikata. Kako i kaj ~inelite i kaj kastawetite, zvukot se dobiva so udirawe na edna povr{ina od druga.

kastaweti

drugi udarni instrumenti

Preporaka za slu{awe: - †Bolero# - Moris Ravel; - †Mar{ na ^ernomor# - M. Glinka - Neboj{a Jovan @ivkovi}- 7 udaralki, vibrafon, 12 marimba. 61

Bo`i} (po sluh)

Zvezdo, ti mila! Bo`e, Gospode, dari mi qubov, verba silna, da ne krasat nas. Refren: Kaj i da si...

Zada~i: 1. Istra`uvaj kako se proslavuva praznikot Bo`i} vo svetot i kaj nas. 62

63

OPERA Potrebata od nadopolnuvawe na izrazot pome|u teatarskata i muzi~kata umetnost se zabele`uva u{te kaj starite Grci (V vek p.n.e.), a prodol`uva i vo Sredniot vek. Kon krajot na XVI vek vo Firenca - Italija, grupa istaknati muzi~ari, filozofi, pisateli i umetnici koi rabotele pod imeto camerata ja naso~ile svojata rabota kon obnovuvawe na anti~kata gr~ka tragedija. Ovie renesansni nastojuvawa sozdale nov vid na muzi~ko-scensko delo so golemi umetni~ki vrednosti, nare~eno opera. Opera e muzi~ko scensko delo. Dramskoto dejstvo (sodr`inata) izveduva~ite go realiziraat preku peewe. Vokalnite solisti, horot i baletskite ansambli gi pridru`uva orkestar. Spored toa, operata pretstavuva sinteza od pove}e umetnosti: muzika, igra, drama i likovna umetnost, iska`ani preku scenska dekoracija i kostimografija. Operata se sostoi od ~inovi, a ~inovite se podeleni na sliki. Nazivot opera poteknuva od latinskiot zbot opus {to zna~i drama {to se pee. Prvobitna ideja za sozdavawe na vakov vid muzi~ko delo bila na kni`evnikot Oktavio Rinu~ini. Toj napi{al tekst so naslov †Dafne#, a soodvetno na tekstot, kompozitorot Jakopo Peri sozdal muzika. Taka nastanala prvata opera †Dafne# vo 1594 godina.

scena od operata †Dafne# od Jakopo Peri

Bidej}i rakopisot od operata †Dafne# bil zaguben, za prva muzi~ka drama se smeta negovata vtora opera †Evridika#, koja prvpat bila izvedena vo 1600 godina. Operata se razviva i vo drugi gradovi vo Italija, pa i vo evropskite dr`avi: Francija, Anglija, Germanija i Avstrija. Od toj period, pa do denes, operata ja ima istata popularnost. 64

Klaudio Monteverdi Klaudio Monteverdi (1567 - 1643) e roden vo Karmela - Italija. Se smeta za najgolem majstor na operskata umetnost. Operata †Orfej# se smeta za prvo muzi~ko scensko delo, premierno izvedena vo 1607 god. Kako kompozitor dramaturg postignal potpolno edinstvo me|u muzikata i dramata. Ednoli~nite re~itativi gi zamenil so arii (muzi~ka celina so razviena melodiska linija). Go postavil temelot na sozdavawe na operskiot orkestar.

Kladio Monteverdi

Scena od operata †Orfej#. Denes se izveduva vo sovremena varijanta na Karl Orf.

scena od operata †Aida#

scena od operata †Sevilski berber#

Dali znae{? Xovani Batista Pergolezi so operata †Sluginkata gospodarka# (izvedba 1733) i pripa|a na prvata generacija kompozitori na opera Bufa. 65

sceni od operata †Aida#

66

67

Libreto Tekstualnata podloga na operskoto delo se vika libreto. Prerabotkata i adaptacijata na tekstot ja pravi libretistot. Mo`e da se obrabotat temi od istoriskoto minato, qubovni, narodni ili od sekojdnevniot `ivot. Libretoto za operata mo`e da bide specijalno napi{ano ili da bide prerabotka na postoe~ko dramsko delo kako na primer: †Kralot se zabavuva# od Viktor Igo koe e libreto za operata †Rigoleto#; dramata †Pe~albari# od Anton Panov e libreto za operata †Razdelba# i drugi.

Kompozitor Kompozitorot pi{uva muzika inspiriran od nekoja sodr`ina. Taa }e bide libreto za sozdavawe na opersko delo. Po svoe razmisluvawe i so upotreba na muzi~ki izrazni sredstva, kompozitorot sozdava melodija koja }e sozdade edinstvo pome|u muzikata i dramata. Za uspe{no sozdavawe na opersko delo treba da ima postojana i dobra sorabotka pome|u libretistot i kompozitorot.

poznati operski kompozitori

R. Vagner

X. Rosini 68

X. Verdi

@. Bize

X. Pu~ini

V. Belini

Vokalni interpretatori Nositeli na zvu~nata realizacija na operskoto delo se vokalnite interpretatori. Tie se solisti ili ~lenovi na vokalni ansambli. Solistot, ma{ki ili `enski glas, mo`e da ima glavna, no i sporedna-epizodna uloga. Vo interpretacijata na operskoto delo se primenuvaat razli~ni stilovi na peewe. Solistite go primenuvaat stilot Bel kanto- ubavo peewe. Primenata na bel kanto stilot e posebno potrebna vo poslo`enite i pote{ki melodiski linii. Primer: arijata †Kasta Diva# od operata †Norma#, arija na †Figaro# od operata †Sevilski Berber# i drugi.

Marija Kalas

Lu~ijano Pavaroti

Na scenata istovremeno mo`at da nastapuvaat pove}e solisti. Spored brojot na ispolniteli sostavite mo`at da bidat: dueti- dvajca solisti; tercetitrojca solisti; i kvarteti - ~etvorica solisti. Ulogata na ovie sostavi e da se prika`e dijalog pome|u dva, tri ili ~etiri lika.

peja~ki sostavi od operata †Rigoleto#

69

Hor Horskiot ansambl vo operata se koristi za masovni sceni. Kompozitorot preku niv go iska`uva momentot od dramskoto dejstvo koga saka da pretstavi pogolema grupa na lu|e, vo zavisnost od sodr`inata na operata: selani, vojska, rabotnici i drugo. Sostavot na horot mo`e da bide me{an, ma{ki, `enski ili detski. Edna od najuspe{nite horski arii, koja vo operskoto tvore{tvo ostava poseben beleg e horskata arija †Hor na Evreite# od operata †Nabuko# od Xuzepe Verdi.

sceni od operata †Nabuko#

Preporaka za slu{awe: †Horot na Evreite# od operata †Nabuko# od Xuzepe Verdi. 70

Orkestarot vo operata Mestoto na orkestarot vo operata e pome|u gledali{teto i scenata. Ovaa tradicija datira u{te od vremeto na starogr~kiot teatar. Kompozitorite koristele razli~ni sostavi na orkestar, zavisno od nivnite afiniteti i vremeto vo koe `iveele. starogr~ki teatar-amfiteatar

Dirigent Dirigentot rakovodi so zaedni~kata izvedba na muzi~kiot del od operskata pretstava. Toj e realizator na ideite na kompozitorot. Vo interpretacijata na deloto dirigentot vnesuva i sopstveno ~uvstvo koe ne treba da gi naru{i op{tite karakteristiki na operata vo celost.

Zubin Mehta

Rikardo Muti

Oskar Danon

Korepetitor Za uspe{na izvedba na operskoto delo, dirigentot kontinuirano sorabotuva so korepetitorot (pomo{en dirigent) na horot i solistite. So negova pomo{ i pridru`ba na pijano gi razrabotuva melodiskite linii na peja~ite, horskite i baletskite ansambli.

Re`iser Re`iserot e zadol`en za scenskata realizacija na operskoto delo. Toj sorabotuva so celiot tim: scenograf, koreograf, kostimograf i drugite u~esnici, solisti, hor, da pomaga okolu nivniot nastap i realizacija na nivnite ulogi.

71

Scenograf Scenograf e likoven umetnik koj treba da go osmisli, nacrta i postavi scenskiot dekor, soodveten na vremeto i mestoto na dramskoto dejstvo. So ovozmo`uvawe na sovremena postavka na operskoto delo, scenografot mo`e da razvie i upotrebi visoki standardi za promocija na svoite zamisli i idei. scenski dekor

Koreograf Koreograf e baletski umetnik. Toj gi osmisluva i oblikuva dvi`ewata, ~ekorite i figurite na baletskite umetnici. baletska figura

Kostimograf Likoven umetnik koj treba da poseduva golemo poznavawe za razli~nite stilovi i na~inot na oblekuvawe vo razli~ni vremenski epohi. Dizajnira nacrti za oblekata na solistite, horot i u~esnicite vo baletskite ansambli koi treba bidat prilagodeni na dramskoto dejstvo. moderen kostim

kostim od periodot Renesansa

Dali znae{? Vo finalnata realizacijata na operskoto delo u~estvuva i sufler (lice koe im pomaga na izveduva~ite dokolku se javi potreba od pomo{ vo tekstot) i inspicient koj se gri`i za navremena podgotovka za nastap na izveduva~ite. 72

Operski ku}i Vo pogolemite kulturni centri - gradovi vo Evropa i vo svetot, kako odraz na kulturniot razvoj i neguvawe na operskata umetnost, postojat specijalno izgradeni operski ku}i. Vo niv se promoviraat poznatite operski ostvaruvawa kako i poznati imiwa na operski peja~i.

Edena od najstarite operski ku}i vo Evropa koja od sozdavaweto, pa se do denes go odr`uva i go nametnuva svojot avtoritet e †Golemata opera# vo Pariz osnovana vo 1669 godina. Opera vo Pariz

Opera †La Skala#

Opera †La Skala# (vnatre)

Milanskata †La Skala#, poradi nejzinata dragocenost i presti`nost, ostava vpe~atok na †hram na muzikata#. Nadvore{niot izgled (navidum ne mnogu golema), ja krie nejzinata vnatre{na ubavina. Do`ivuvawata od izvedbite na operskite pretstavi mo`e da se sporedat so prikazni od bajkite. Zatoa taa pretstavuva predizvik za mnogu svetski operski peja~i i dirigenti.

Dali znae{? Po napravenata rekonstrukcija na milanskata †La Skala#, sve~enoto otvorawe bilo na denot na †Sv. Ambrozij#, za{titnik na gradot Milano. Zatoa umetni~kiot direktor, maestro Rikardo Muti, za taa prigoda ja odbral operata na italijanskiot kompozitor A.Salieri †Priznata Evropa#, so koja vo 1778 godina bila otvorena operata †La Skala#. 73

Za presti`na operska ku}a vo ponovo vreme se smeta operata Metropoliten takanare~ena Met. Osnovana e vo 1883 godina so donacija od bogati qubiteli na muzi~kata umetnost. Metropoliten - Wu Jork

Dali znae{? Na golemiot koncert vo Hyde Park vo 1991 godina Lu~ijano Pavaroti voodu{evil pove}e od 250.000 posetiteli. Po toj uspeh koncertot e povtoren 1993 godina vo Wujork - Metropoliten na koj prisustvuvale okolu polovina milion posetiteli.

Boq{oi teatar e najstar teatar vo Moskva, koj datira od 1824 godina. Vo nego se izveduvaat poznati ruski no i pretstavi od stranski avtori. Po kapacitet (broj na publika), spa|a me|u najgolemite teatri vo svetot. Boq{oi teatar

Operata vo Sidnej e arhitektonski simbol na gradot. Izgradena e vo 1973 godina. Iako e postavena vo pristani{te, taa e potpolno funkcionalen kompleks. Sostaven e od golema koncertna sala koja ima izvonredna akustika, operska sala i sala za dramski pretstavi. Operska ku}a vo Sidnej

Zada~i: 1. Istra`uvaj za drugi operski ku}i vo Evropa i svetot. 2. So primena na IKT izraboti prezentacija vo Power point, za edna od operskite ku}i po tvoj izbor. 74

Xuzepe Verdi (1813-1901) Xuzepe Verdi (Giuseppe Fortunino Francesco Verdi) e italijanski kompozitor koj `ivee i tvori vo taka-nare~enoto vreme na (bel canto) - ubavo peewe. Roden e vo Le Ronkole vo Italija. Po~nal da sviri orguli vo lokalnata crkva na 11 godi{na vozrast, poradi lo{a semejna finanska sostojba. Negoviot za{titnik Antonio, trgovec i qubitel na muzikata, mu pomognal da go zapo~ne muzi~koto obrazovanie vo Milano. Poradi starosnata granica ne gi ispolnil uslovite za Xuzepe Verdi upis na Konzervatoriumot i bil prinuden da raboti kaj operskiot dirigent Laviwe. Po smrtta na orguqa{ot Provesi, vo Buset, ja prezema negovata rabota. Dve godini podocna se `eni so }erkata na negoviot za{titnik. Po smrtta na negovata `ena i dvete deca ostanuva sam. Vo toa vreme Verdi debitira kako operski kompozitor. Toa mu ovozmo`ilo da go promeni mestoto na `iveewe vo Milano. Taka nastanuvaat negovite operi: †Rigoleto#, †Travijata# †Otelo#, †Trubadur#, †Bal pod Maski#, †Mo} na sudbinata#, †Don Karlos#, †Nabuko# i operata †Aida#, koja nastanuva vo ~est na otvaraweto na Sueckiot kanal. Verdi do`iveal dlaboka starost i golem uspeh. Negoviot ve~en dom se nao|a vo muzi~kiot institut †Verdi# vo Milano.

scena od operata †Aida#

scena od operata †Trubadur#

scena od operata †Rigoleto#

scena od operata †Don Karlos# 75

Travijata Travijata (ital. La Traviata) e opera vo tri ~ina, na italijanskiot kompozitor Xuzepe Verdi. Libretoto go napi{al Fran~esko Marija Pjave, spored dramata †Damata so kamelii# na Aleksandar Dima-sinot. Premierata e izvedena na 6 mart 1853 vo teatarot Feni~e (ital. Teatro la Fenice) vo Venecija. Dejstvoto se odviva vo Pariz i plakat za izvedba na operata †Travijata# okolinata, spored Diminovata drama okolu 1700 godina. Ponatamu, postavkata na operata naj~esto e po zamislata na Verdi, vo vreme na praizvedbata, XIX vek.

Prv ~in Dejstvoto se odviva vo ku}ata na kurtizanata Violeta Valeri vo Pariz. Po kusoto boleduvawe, Violeta organizira zabava vo ~est na nejzinoto vra}awe me|u prijatelite. Pred prisutnite gosti, dolgogodi{niot prijatel na Violeta, Gaston, go najavuva prisustvoto na svojot prijatel Alfred @ermon. Toj scena †zdravica# ve}e podolgo vreme e obo`avatel na Violeta. Alfred nazdravuva so ubavata Violeta vo imeto na qubovta, a taa za nego e najzna~ajna vo `ivotot. Violeta se pridru`uva na zdravicata, velej}i deka qubovta e samo radost i zabava. Violeta, iznemo{tena i so slabo zdravje, se povlekuva vo druga prostorija, zamoluvaj}i gi gostite da prodol`at so zabavata. Alfred e zagri`en za zdravjeto na Violeta. Negoviot gri`liv odnos ja oddava qubovta kon Violeta. So golema blagodarnost, Violeta go pokanuva Alfred da ja poseti naredniot den. Alfred si zaminuva sre}en, a zabavata zavr{uva so zaminuvawe na ostanatite gosti. Violeta ostanuva sama, obzemena od novite ~uvstva na qubov i me~taewe za nejziniot `ivot so Alfred. 76

Vtor ~in, slika prva Ve}e tri meseci Violeta i Alfred `iveat vo nejzinata ku}a vo blizina na Pariz. Alfred otkriva deka za nivnoto rasko{no `iveewe Violeta prodava od nejziniot imot. Zatoa toj zaminuva vo Pariz. Dodeka Violeta so zadovolstvo ja ~ita pokanata za bal od nejzinata prijatelka Flora, sobarkata go najavuva posetitelot @or` @ermon, tatkoto na Alfred. Toj od pismo za razdelba Violeta bara da ja prekine vrskata so negoviot sin bidej}i istata mo`e da sozdade lo{a reputacija na nivnoto semejstvo. Violeta o~ajno go moli da ne bara od nea takva `rtva bidej}i se raboti za vistinska qubov. Dobrinata i iskrenosta na Violeta go namaluvaat somne`ot na @ermon, no toj i ponatamu ostanuva na svoeto barawe. Violeta so skr{eno srce se soglasuva samo poradi svojot sakan i @ermon zaminuva. Violeta vo o~aj mu pi{uva pro{talno pismo na Alfred. Toj pristignuva i taa so solzi vo o~ite mu ka`uva deka zaminuva za Pariz. Vsu{nost, Violeta ne mu ja ka`uva vistinata. @or` @ermon se vra}a i go nagovara Alfred da se vrati vo rodnata Provansa. Alfred ~itaj}i ja pokanata za bal, nameneta za Violeta, zbunet i o~aen zaminuva za Pariz.

Vtor ~in, slika prva Na zabavata kaj Flora glavna tema za razgovor e razdelbata na Violeta i Alfred. Na zabavata pristignuva Alfred, a po nego doa|a Violeta, vo pridru`ba na baronot Dufal. Ubeden deka Violeta go ostavila poradi qubovta kon baronot, Alfred go navreduva Dufal. Violeta go povikuva Alfred na razgovor i go moli da si zamine. scena od igrawe karti Ogor~en od qubomora, Alfred ja obvinuva Violeta, ne biraj}i zborovi so koi }e ja navredi. Pred site prisutni toj gi frla parite pred nea kako blagodarnost za nejzinite uslugi. Ogor~en od negovata postapka, baronot Dufal go povikuva Alfred na dvoboj. @or` @ermon, tatkoto na Alfred, go prekoruva svojot sin so pouka deka †sekoj e nedostoen koj }e povredi `ena vo bes#.

77

Tret ~in U{te edno utro vo `ivotot na Violeta. Te{ko bolna taa le`i sama vo svojata soba. Pokraj nea e samo Anina. Doa|a lekar koj ja potvrduva nejzinata lo{a zdravstvena sostojba. Vo pismoto od @ermon, Violeta dobiva vesti deka po dvobojot Alfred e vo begstvo, a baronot e lesno povreden. Svesen za svojata nepravda kon Violeta, vetuva deka na svojot sin }e mu ja ka`e scena od treti ~in celata vistina. Nabrgu vo sobata vleguva Alfred. So neizmerna qubov, vo moment na o~aj, toj ja dr`i Violeta vo svoite pregratki, vetuvaj}i i deka naskoro }e ozdravi i }e zapo~nat nov `ivot. Violeta e presre}na. Gi pravi poslednite napori da izgleda ubavo pred svojot sakan. Za `al, nejzinoto zdravje e mnogu lo{o i taa umira na racete na Alfred.

Duet na Violeta i Alfred

Preporaka za slu{awe: Arija (vinska pesna) od operata †Travijata# - X. Verdi. 78

Opera vo Makedonija Makedonskata opera e osnovana vo 1947 godina, vo sostav na Makedonskiot naroden teatar (MNT). Za prv pat na 9 Maj vo MNT bila izvedena operata †Kavalerija Rustikana# od Petro Maskawi, a pod dirigentskata palka na maestro Todor Skalovski.

Makedonski naroden teatar

scena od †Kavalerija Rustikana#

Na 24 maj 1954 godina, premierno bila izvedena prvata makedonska opera †Goce# od makedonskiot kompozitor, Kiril Makedonski. Re`ijata na ovaa izvedba e na Petre Prli~ko, a kako solisti nastapile: Dan~o Mitrovski, Zina Kreqa i Kalina Milo{evska. MOB rabotela vo ramkite na MNT vo golemata i isklu~itelno funkcionalna teatarska zgrada izgradena 1927 godina. Istata bila sru{ena za vreme na zemjotresot na 26.07.1963 godina.

Po zemjotresot, MNT raboti vo privremeniot objekt Teatar Centar, do izgradbata na novata zgrada na Makedonskiot naroden teatar, vo 1982 godina.

Na 10.02.1983 godina e otvoren noviot objekt na Makedonskata Opera i Balet. Ovoj model na teatarska organizacija (drama-opera-balet), bila promenet vo 2004 godina. Toga{ MNT go zadr`al dramskiot ansambl, a Operata i Baletot stanale posebna organizacija, nare~ena Makedonska opera i balet (MOB).

novata zgrada na MOB

Makedonskata opera i balet (MOB) e dr`avna kulturna ustanova i najstara institucija od ovoj vid vo Makedonija.

79

Makedonski operski solisti

Boris Trajanov

Vesna Ginovska-Ilkova

Nikola Gagov

Milka Eftimova

Slavica Petrova - Gali}

Cvetan Stojanovski

Gabriela Georgieva

Igor Durlovski

Ana Durlovski

Blagoj Nacoski

Zada~a: 1. Istra`uvaj za drugi makedonski operski peja~i i nivnite operski ostvaruvawa, a potoa napravi album. 80

Makedonski dirigenti Na repertoarot na Makedonskata opera napraveni se postavki na novi operski ostvaruvawa koi se izveduvaat pod dirigentskata palka na pove}e makedonski dirigenti.

Tomislav [opov

Oliver Balaburski

Aleksandar Lekovski

Sa{a Nikolovski-\umar

Borjan Canev

Bisera ^adlovska

Aktivnosti: 1. Poseti edna operska pretstava po tvoj izbor i izraboti esej vo koj }e dade{ opis na tvoite do`ivuvawa od izvedbata. 2. Bidi vo uloga na profesija-dirigent i objasni ja tvojata rabota, imenuvaj gi ~lenovite od timot za sorabotka, za uspe{na realizacija na operskoto delo. 81

Poznati makedonski kompozitori i nivni dela

Kiril Makedonski: †Goce#, †Car Samuil#, †Ilinden#. Trajko Prokopiev Kiril Makedonski

Trajko Prokopiev: †Razdelba#, †Kuzman Kapidan#.

Toma Pro{ev: †Paja`ina#, †Maliot princ#. Toma Pro{ev

Risto Avramovski

Risto Avramovski: †Bolen Doj~in#, †Lidija od Makedonija#.

Dimitrije Bu`arovski: †[e}erna prikazna#, †Despina i Mister Doks#. Dimitrije Bu`arovski

Zada~a: 1. Istra`uvaj za `ivotot i delata na dadenite kompozitori i napravi prezentacija vo Power Point. 82

Kiril Makedonski Kiril Makedonski (1925-1984) e makedonski kompozitor, avtor na prvata makedonska opera †Goce#. Muzi~ki se obrazuval vo Zagreb, Saraevo Qubqana, a vo rabotata se zdobil so zvaweto †specijalist za kompozicija#. Negov magisterski trud e operata †Car Samuil#, koja od komisijata na Muzi~kata akademija vo Qubqana e oceneta so najvisoka ocena. Vo svojata dolgogodi{na, plodna kompozitorska dejnost, napi{al golem broj muzi~ki dela. Najpoznati Kiril Makedonski se operite: †Goce#, †Car Samuil# i †Ilinden#; simfoniskata poema †Tan~arka#; ~etiri simfonii; †Starogr~ki koncert# za guda~i i drugi tvorbi: sonati, kantati, horski kompozicii i solo pesni. Avtor e na muzika za radio-drami, scenska muzika za dramski dela, muzika za kratkometra`ni filmovi i za filmot †Makedonska krvava svadba#. Negoviot tvore~ki pat glavno bil orientiran kon sozdavawe na makedonski nacionalen stil, zasnovan vrz karakteristikite na makedonskiot nacionalen melos.

Za operata †Car Samuil#, Makedonski sam go napi{al libretoto, opfa}aj}i gi glavnite momenti od sudbonosnite nastani vo Makedonija kon krajot na X i po~etokot na XI vek. Kompozitorot, Kiril Makedonski, se trudel so ednostavni zvu~ni re{enija da ostvari dramska ekspresija. Nastojuval, osobeno muzi~ki, da gi diferencira scenite {to se odvivaat me|u Vizantijcite i onie vo doma{niot tabor.

Car Samuil

83

Car Samuil Kiril Makedonski (sodr`ina) Prv ~in Vo dvorecot na knezot Samuil vo Prespa, site ja proslavuvaat pobedata nad vizantiskata vojska. Knezot Samuil ne mo`el da ja po~uvstvuva pobedata bidej}i vo negovata du{a vladee nemir. Samuil bil primoran da go ubie svojot brat Aron, za da sozdade stabilnost i edinstvo vo dr`avata. Nestabilnosta vo dr`avata go scena od operata †Car Samuil# potvrduva negoviot sin Gavril Radomir koj se zaqubuva vo zaplenetata Grkinka, Irena. Isto taka, Marija `enata na Vladislav, koj e sin na Aron, zagovara odmazda za svojot svekor. Saka da go otrue Samuil i da go nasledi prestolot. Vo me|uvreme, vo dvorecot na vizantiskiot car, Vasilij Vtori, po pobedata nad Samuilovata vojska kaj rekata Sperhej, vladee mir. Vizantiskiot dou{nik, Crnoqub, istovremeno e i Samuilov sorabotnik. Toj mu javuva na Vasilij Vtori deka Samuil vo Ohrid se proglasil za car. Ovaa vest na Vasilij ne mu se dopa|a i kaj nego predizvikuva `elba za odmazda.

Vtor ~in Vo svojot dvorec, na Ohridskata tvrdina, Samuil so svoite vojvodi podgotvuva plan za presmetka so Vasilij Vtori. Crnoqub koj e obzemen od `elbata da stane car, saka da pobedi. Pobedata saka da ja ostvari so itrina, ne so borba. Sledi raspravija na Marija i Vladislav. Toj ne se soglasuva so idejata na svojata `ena da go otrue Samuil. scena od operata †Car Samuil#

84

Tret ~in Itriot Crnoqub go doznava planot za presmetka na Samuil i go izvestuva Vasilij Vtori. Na planinata Belasica se vodi te{ka bitka me|u vojskite na Samuil i Vasilij. Vojskata na Samuil pretrpuva poraz. Opien od pobedata, Vasilij Vtori nareduva da se oslepat 14 iljadi zarobeni vojnici, a na sekoj stoti vojnik da mu se ostavi po edno oko, da mo`at da se vratat kaj Samuil.

srednovekoven crte` od bitkata na Belasica

Epilog Pred straotnata gletka za svoite 14 iljadi oslepeni vojnici, od golema taga i bolka umira Samuil. srednovekoven crte` od smrtta na Car Samuil

Fragment od operata Car Samuil

Zada~a: 1. Koi bile motivite za da se sozdade operata Car Samuil? 2. Kakvi ~uvstva kaj tebe predizvikuva operskoto delo: voshit, qubov kon tatkovinata, taga, radost? 3. Ozna~i nekoj od tie ~uvstva {to konkretno gi do`ivuva{ pri slu{awe na muzi~kiot prilog. Preporaka za slu{awe: †Monolog na Car Samuil#, od istoimenata opera. 85

Goceva Makedonija (po noti)

Praznuva narod, narod presre}en, zemjo, pomilo peat v gora pticite, pobrzo rastat `itjata, v nasmev ni cutat licata. Imeto ti e Makedonija, zemjo, razgori temni, mra~ni vekovi, majka na Goce vojvoda, v son~evo utro ~ekori{.

Zada~a: 1. Odredi vo koja tonska skala e napi{ana pesnata.

86

OPERETA Opereta e muzi~ko- scensko delo so vedra, {egobijna i zabavna sodr`ina. Dramskoto dejstvo se realizira preku peewe, svirewe, gluma i govorni dijalozi. Operetata proizlegla od francuskata Opera Comique (komi~na opera) vo sredinata na 19-ot vek za da gi zadovoli potrebite za kratki, lesni dela kako kontrast na delata koi spa|aat vo Opera Comique. Se misli deka @ak Ofenbah gi napi{al prvite opereti kako {to se najranite edno~inski hitovi †Dvajcata slepi lu|e#, †Ba-ta-klan# i prvata celosna opereta so golem uspeh †Orfej od podzemniot svet#. Popularnosta na operetata gi nadminuva francuskite granici i se pro{iruva vo Anglija, Germanija, Avstrija i po{iroko. Najzna~aen kompozitor na opereta na germanski jazik e Avstriecot Johan [traus - pomladiot, a negovata najpopularna opereta e †Liljakot#. Vienskata tradicija ja prodol`uvaat Franc Lehar, Oskar [traus, Karl Celer, Leo Fal i dr. Berlin stanal centar na germanskata opereta. Taa se odlikuvala so sopstven stil, osobeno po Prvata svetska vojna. Ovoj stil vklu~uval noviteti kako {to se elementi na xez, drugi sinkopirani tancuva~ki ritmovi i prisustvo na regtajmmar{ira~ki melodii. Me|u prvite opereti e †Devojkata od crnata {uma# od Leon Jesel. Drugi avtori na opereti se: Pol Linke, Eduard Kuneke, @an Gilbert i dr. Vrvot vo operetata na angliski jazik bil dostignat koga se pojavile Gilbert kako pisatel na libreta i Salivan Vilijam kako kompozitor na muzikata. Razvojot na opereta prodol`uva vo 20-ot vek so dela od kompozitorite: Edvard German, Lajonel Monkton i Harold F. Simson.

sceni od operetata †Liljakot#

Zada~a: 1. Navedi gi razlikite i sli~nostite me|u opera i opereta.

87

@ak Ofenbah

@ak Ofenbah

@ak Ofenbah (@ak Ofenbah, 1819- 1880 god.), e francuski kompozitor i violon~elist so germansko poteklo, koj ja sozdal francuskata opereta i dal pridones za nejzinata popularnost. Napi{al okolu 100 muzi~ki dela od koi najpoznati se operetite: †Orfej od podzemniot svet#, †Ubavata Elena# i operata †Hofmanovite prikazni#. Ona {to gi karakterizira operetite na Ofenbah e vedrata i zabavna muzika, prosledena so satira i groteskniot na~in na prika`uvawe na `ivotot, no isto taka i ekstremnata slobodoumnost vo izvedbata.

†Orfej od podzemniot svet# (opereta vo dva ~ina) †Orfej od podzemniot svet# e opereta na @ak Ofenbah. Francuskoiot tekst bil napi{an od Ludvig Alevi (Ludovic Halevy), podocna revidiran od Hektor Kremio (Hector J. Cremieux). Prvata izvedba na ovaa opereta bila vo Pariz, 21 Oktomvri 1858 godina. Podocne`nata verzija vo ~etiri ~ina se poka`ala kako pomalku popularna od originalnata verzija.

Evridika

Prv ~in, scena 1 Izvedbata zapo~nuva so melodrama. Javnoto mislewe e pretstaveno preku lik koj ja objasnuva moralnosta, a koj{to }e ja preraska`e prikaznata. Operetata Orfej i Evridika ima moralizatorski karakter. Orfej i Evridika se vo brak. Taa e vqubena vo Aristeus-ov~ar koj `ivee vo sosednata ku}a, a pak Orfej vo Kloe - ov~arka. Na insistirawe na Evridika da se razdelat, Orfej pravi napori da go zadr`at brakot i da se za{titat od ozboruvawata. Arterius trudej}i se da ne bide otkrien deka e Pluton, pee ov~arski pesni. Pluton i Orfej pravat zagovor za da ja ubijat Evridika. Smrtta za nea ne e tolku lo{a bidej}i Bogot na podzemjeto i smrtta smrtno e vquben vo nea. Evridika mu ostava poraka na Orfej deka zaminuva po svoja `elba. Navidum mirniot `ivot na Orfej go naru{uva javnoto mislewe, spored koe mora da ja spasi svojata `ena. Orfej e nezadovolen, no se soglasuva. 88

Scena 2 Dejstvoto se odviva na Olimp, a tamu za bogovite nema razonoda. Dinamika vnesuva Dijana koja ka`uva deka Akteon, nejzinata qubov, go pretvorila vo elen. Jupiter e iznenaden od odnesuvaweto na Dijana koja treba da pretstavuva Bo`ica na nevinosta i ~esnosta. Pristignuva Pluton i na drugite bogovi im gi otkriva "zadovolstvata" na pekolot, vodej}i gi da se pobunat protiv zdodevniot `ivot na Olimp. Jupiter e tema na potsmev poradi negovite mitolo{ki aferi. Situacijata se smiruva so doa|aweto na Orfej. So svojot monolog gi rasplakuva bogovite, otkrivaj}i deka treba da ja vrati Evridika. Jupiter i ostanatite bogovi se nudat da mu pomognat, pa i tie da odat vo pekolot. Sledi masovna proslava. Vtor ~in, scena 1 Pluton ja ~uva Evridika zaklu~ena vo podzemniot svet. Nejzinata zdodevnost go pottiknuva Xon Stik u{te pove}e da raska`uva za negovoto vladeewe kako kral na Beotija, del od Grcija. Pluton otkriva kade se nao|a Evridika. Pretvoren vo zlatna muva se provlekuva niz klu~alkata i se sre}ava so Evridika. Sledi quboven duet. Otkrivaj}i go svojot lik toj i vetuva na Evridika deka }e ja spasi, kriej}i gi li~nite ~uvstva.

Evridika i Orfej

Scena 2 Vo pekolot ima golema zabava na bogovite na koja uspeva da dojde i Evridika. Tancot na Jupiter bogovite go smetaat za zdodeven. Se vklu~uvaat site likovi i ovoj del od operetata e najpopularniot del- galop, vo muzikata poznat kako kan- kan tanc. Na scenata pristignuvaat Orfej i likot na javnoto mislewe. Jupiter vetuva deka }e ja dr`i Evridika podaleku od nego. Spored mitologijata, Orfej ne smee da se vrti nanazad, dokolku ne saka da ja izgubi Evridika zasekoga{. Jupiter predizvikuva molskavica koja }e go predizvika Orfej da pogledne nazad. Scenata zavr{uva so povtorno tancuvawe na popularnata melodija kan-kan.

Preporaka za slu{awe: †Kan-kan#- tanc od operetata †Orfej od podzemniot svet# - @ak Ofenbah. 89

Johan [traus Operetata kako teatarski `anr mnogu brzo ja prifatila i vienskata publika. Vo tvore{tvoto na Johan [traus taa go na{la svoeto mesto i e najpopularniot pretstavnik na opereti. Negovo prvo delo od ovoj `anr e †Indigo i 40-te razbojnici# (1871), no negova najuspe{na opereta e †Liljakot# (1874), koja {to stanala najizveduvanata opereta vo svetot i do den denes ostanala najpopularno scensko delo. Za realizacija na ovaa opereta potrebni se iskusni peja~i so golemi glasovni mo`nosti, glumci i komedijanti Johan [traus so golemo iskustvo, podvi`ni balerini, dobar i raspolo`en hor i odli~no postaven orkestar. †Liljakot# nabrzo bil postaven na repertoarot na Dvorskata opera, podocna Dr`avna opera vo Viena. Operetata bila prifatena i vo drugi ugledni operski ku}i vo Evropa i po{iroko.

Liljakot (opereta vo tri ~ina) †Liljakot# e opereta komponirana od Johan [traus, na libreto od Karl Hafner i Ri~ard Gene. Originalniot izvor za †Liljakot# bil napi{an od Julius Roderik Benediks poznat pod naslov †Zatvorot#. Drug izvor e francuskata drama †Polno}na ve~era# na Anri Meljak i Ludvik Alevi. Poradi prisustvoto na specifi~nite francuski obi~ai, Ri~ard Gene napravil adaptacija na dramskiot tekst vo libretoto so Vienski bal, nameneto za Johan [traus. Operetata e postavena i premierno izvedena na 5 April 1874 godina vo Viena. Ottoga{, taa redovno e del od repertoarot na operata vo Viena.

90

Prv ~in Gabriel fon Ajzen{taun e osuden na osum dena zatvor poradi navreda na dr`aven slu`benik, delumno po vina na negoviot advokat d-r Blind. Adela, sluginkata na Ajzen{tajnovi, dobiva pokana od nejzinata sestra da prisustvuva na balot na princot Orlovski. So drugo obrazlo`enie, Adela bara slobodni denovi. Na balot e pokanet i Ajzen{ajn. Toj zaminuva od doma ka`uvaj}i i na svojata sopruga Rozalinda deka odi vo zatvor. Po negovoto zaminuvawe, Rozalinda ja posetuva nejziniot qubovnik Alfred, profesor po peewe. Frank, upravitelot na zatvorot, doa|a da go privede Ajzen{tajn, no naiduva na Alfred koj ja prifa}a ulogata da bide Ajzen{tajner. Vtor ~in Vo vilata na princot Orlovski se pravi zabava. So dozvola na Orlovski, Falke e dirigent na balot. Negovata cel e da mu se odmazdi na Ajzen{tajn poradi povredata {to toj prethodno mu ja nanel, ostavaj}i go na ulica vo pijana sostojba oble~en kako liljak. Del od planot na Falke e prisustvoto na Frank, Adela i Rozalinda. Princot gi pre~ekuva svoite gosti me|u koi i Rozalinda, vo uloga na ungarska kontesa, Ajzen{tajn pod imeto Markiz Renard, Frank-kavaler (kowanik) [agrin i Adela vo uloga na glumica. Gostite se zabavuvaat i razgovaraat so naklonost edni kon drugi, ne prepoznavaj}i se me|usebno. Rozalinda uspeva da ukrade ~asovnik od xebot na nejziniot soprug, koj podocna }e go prilo`i kako dokaz za nedoli~no odnesuvawe. Vo moment na nevnimanie, raska`uvaj}i ja slu~kata za Liljakot, Ajzen{tajn ja otkriva svojata li~nost. Upravnikot na zatvorot i Frank vo pijana sostojba se sprijateluvaat i ja napu{taat zabavata odej}i kon zatvorot. Tret ~in Narednoto utro site se nao|aat vo zatvorot. Vo otsustvo na upravnikot vladee atmosfera na zbunetost poradi pijanstvoto na zatvorskiot ~uvar Frosi. Znaej}i za izmamata na Gabriel, Rozalinda nosi odluka da zapo~ne postapka za razvod. Adela i nejzinata sestra Ida gi nosat vo pritvor. Ovoj zaplet kulminira so izjavata na Falke koj ja priznava vistinata deka slu~kata e odmazda za †Liljakot#. Ajzen{tajn go priznava svoeto neverstvo i ostanuva vo zatvor da ja odle`i izre~enata kazna.

Preporaka za slu{awe: Uvertira od operetata †Liljakot# - J. [traus. 91

BALET Balet (italijanski ballet-igra, tanc) e scenska izvedba vo koja dramskoto dejstvo se izrazuva preku dvi`ewe, tanc i pantomima vo pridru`ba so muzika. Prvite formi na balet se sre}avaat vo primitivnite magiski igri, kulturnite obredi na starite civilizacii, gr~kata tragedija i komedija, vo igrite na uli~nite peja~i i zabavuva~i vo sredniot vek. Kako teatarska forma na igra, baletot po~nal da se razviva vo Zapadna Evropa za vreme na renesansata (1300-1600) godina. Na sve~enite priredbi vo Francija dvorskiot balet se razvil kako sinteza na igra, muzika i tekst. So otvaraweto na baletskite {koli (1661) po~nuva istorijata na klasi~niot balet, koj pak se odlikuva so jasni dvi`ewa, izrazi, pantomima i ~uvstva.

Razvojot na baletot kako umetni~ka forma Vo XVII i XVIII-tiot vek baletot po~nal da se prika`uva kako sostaven del od operata (intermeco). Potoa sledi period na golem napredok vo tehni~kite standardi na baletot. Vo XIX-tiot vek baletot stanal seriozna, dramati~na i samostojna umetni~ka forma i na isto ramni{te so operata. Klu~en del vo napredokot bil epohalniot trud na @an - Xorx Nuvr, koj emociite gi iska`uval preku dvi`ewe na telata i izrazot na licata na tan~erite.

Baletski tan~eri od Edgar Dega, 1872 godina

92

Klasi~niot balet e najformalen baletski stil koj se pridr`uva do tradicionalnata baletska tehnika. Spored mestoto na poteklo, postojat varijanti na: ruski, francuski, angliski i italijanski balet. Prepoznatliv e po unikatnite karakteristiki i tehniki, visokite protegnuvawa, gracioznite, lesni i precizni dvi`ewa. dvi`ewa vo baletot

Romanti~niot balet bil inspiriran od prikazni i legendi, primenuvaj}i klasi~na baletska tehnika vo koja se zabele`uvaat elementi od temperamentnite narodni igri. Vo po~etokot na XX vek, Sergej Djagiljev so grupa mladi koreografi i muzi~ari sozdava moderen balet. Toj te`nee kon edinstvo na tancot i muzikata. stav vo baletot

Moderniot balet gi koristi estetskite komponenti od klasi~nata baletska tehnika, tradicionalnite i modernite narodni igri, no primenuva i sovremen baletski izraz.

Isidora Dankan e osnovopolo`nik na moderniot tanc. Taa e prva balerina koja tancuva bosa. sceni od Moderen balet

Isidora Dankan

Poznati baletski ostvaruvawa se: †Lebedovo ezero#, †Orevokr{a~ka# i †Zaspanata ubavica# od Petar Ili~ ^ajkovski; †@izel# od Adolf Adam; †Rajmonda# od Boris Glazunov; †@ar ptica# i †Petru{ka# od Igor Stravinski; †Romeo i Julija# i †Pepela{ka# od Sergej Prokofjev; †Esmeralda# od ^ezare Puwi; †Don Kihot# od Ludvig Minkus; †Kopelija# od Leo Delib; †Ohridska legenda# od Stevan Hristi} i drugi.

93

Termini vo baletot Sozdavaweto na baletskata pretstava se temeli na prethodno komponirana muzika, a vrz osnova na predlo`enoto libreto. Koreografot ja ima glavnata uloga vo postavkata na baletskata pretstava. Koreografija e igra~kata umetnost vo celina koja ja izveduva igra~ot (balerina, baletan) ili grupa igra~i. Divertisman e koncertna programa, sostavena od igri razli~ni po `anr i po karakter. Kostimografot ima zada~a da izraboti uspe{en i vpe~atliv dizajn na baletskite kostumi. @enskata i ma{kata baletska obleka (odora) se napraveni taka {to }e ja istakne figurata na teloto, no i da bide udobna za realizacija na baletski patiki tan~erskite dvi`ewa.

scena od baletot †Zaspanata ubavica#

Dali znae{? Baletot †Zaspanata ubavica# prvpat e izveden 1829 godina vo Pariz, vo postavka na francuskiot tan~er i koreograf @an Omer. Kako rezultat na dobrata koreografska postavka stanal del od repertoarot na site sceni vo svetot so pomalku ili pove}e izmeni od prvata verzija.

Baletski umetnici Primabalerina asoluta e najvisoka titula {to mo`e da ja dobie interpretatorka na klasi~niot balet. Dodelena e nekolku pati vo istorijata na baletskata umetnost. Primabalerina e najistaknata solistka vo baletskata grupa. Terminot podrazbira umetnik koj igra del od klasi~niot repertoar. Vo grupite koi se zanimavaat samo so moderen balet ne e voobi~aeno dodeluvawe na ovaa titula. Solisti se baletski umetnici (ma{ki i `enski) koi ja izveduvaat prvata i vtorata uloga vo pretstavite ili solisti~kite numeri. Ansambl (ma{ki i `enski) se baletski igra~i koi igraat zaedni~ki sceni, bez poedine~ni delovi ili samostojni numeri. 94

Poznati baletski umetnici

Matilda K{esinskaja

Galina Uqanova

Ana Pavlova

Margo Fontejn

Maja Plisecka

Larisa Ponomarenko

Juri Janovski

Rudolf Nureev

Gabor Kapin

Zada~i: 1. Istra`uvaj za drugi poznati svetski baletski umetnici i nivni poznati tan~erski izvedbi. 2. Napravete album so fotografii na tan~eri od `anrot moderen balet. 95

Petar Ili~ ^ajkovski Petar Ili~ ^ajkovski (1840-1893) e ruski kompozitor, koj `iveel i tvorel vo vtorata polovina na XIX-tiot vek. U{te kako dete poka`al interes kon muzikata, posebno kon ruskata narodna muzika. Iako poseduval muzi~ki talent, po `elba na negovite roditeli studiral pravo. Na 23 godi{na vozrast zapi{al studii po muzi~ka teorija i kompozicii na Konzervatoriumot vo Petrograd. Negoviot originalen muzi~ki jazik se zabele`uva u{te vo prvite negovi dela (1866-1877): Prvata simfonija, uvertirata P. I. ^ajkovski †Romeo i Julija# i baletot †Lebedovo Ezero#. Blagodarenie na Nade`da fon Mek, ruska blagorodni~ka i qubitelka na negovata muzika, bil materijalno nezavisen. Do`iveal golem uspeh so negovite nastapi kako dirigent izveduvaj}i gi svoite dela vo Rusija, Evropa i Severna Amerika. Vo negovoto tvore{tvo se zabele`uvaat elementi od ruskiot i folklorot na drugite narodi. Zna~ajno mesto vo muzi~kata literatura imaat negovite {est simfonii; muzi~ko-scenskite dela-operite: †Evgenij Owegin# i †Pikova dama#; baletite: †Lebedovo ezero#, †Zaspanata ubavica# i †Orevokr{a~ka#. Dali znae{? - Nekoi muzikolozi tvrdat deka {estata simfonija ^ajkovski ja napi{al kako svoj Rekviem. - Komunikacijata pome|u Nade`da fon Mek i ^ajkovski bila isklu~ivo preku pisma (si pratile 1200 pisma). Nikoga{ ne se videle.

scena od baletot †Zaspanata ubavica#

96

Orevokr{a~ka

†Orevokr{a~ka# e klasi~na baletska bajka na Petar Ili~ ^ajkovski, na libreto napi{ano od Marius Petipa, a po skaznata na T. Hofman. Prvata postavka na baletot bila na 6 Dekemvri 1892 godina vo Marinski teatar vo Sankt Peterburg. Klara so kuklata Orevokr{a~ka

Sodr`ina:

Dejstvoto se odviva vo staro germansko grat~e, vo XIX-tiot vek.

Prv ~in: Vo prikve~erieto na Bo`i} niz ulicite se ~uvstvuva prazni~na, vesela i razigrana atmosfera. Vo gostinskata soba na semejstvoto [taqbaum stoi prazni~no ukrasenata Bo`i}na elka. ku}ata na [taqbaum

Na proslavata pristignuvaat decata i Dresermajer, star majstor na igra~ki. Site se sobrani okolu elkata. Dresermajer gi deli podarocite na decata. So golema radost zapo~nuva igrata so kukli †mi`i-tatara#. Na igrata se pridru`uva i Dresermajer. So vrzani o~i prv ja fa}a Klara, }erkata na [taqbaum. Po igrata po~nuvaat tancite. pristignuvawe na gosti

97

Zabavata dobiva nov tek so pojavata na Dresermajer oble~en kako magioni~ar. So svoite magioni~arski trikovi, izveduva kuklena pretstava. Kralot na gluvcite saka da ja ukrade princezata, no hrabriot [~elkun~ik - kukla za orevi nare~ena Orevokr{a~ka, go ubiva. Igrite na Dresermajer prodol`uvaat. magioni~arot Dresermajer

Toj ja poka`uva kuklata Pajak, no na Klara najmnogu i se dopa|a [~elkun~ik. Kuklata saka da ja zeme Franc, no vo negovite race ostanuva samo otka~enata glava. Dresermajer brgu ja poprava kuklata i igrata prodol`uva. Klara zadovolno ja miluva i smiruva svojata kukla. Vo docnite ve~erni ~asovi gostite si zaminuvaat. Bo`i}nata zabava zavr{uva so tanci. Klara se zboguva so [~elkun~ik, gi gasi svetilkite na elkata i zaminuva na spiewe. Taa sonuva kako gluvcite doa|aat vo gostinskata soba, na ~elo so nivniot kral. Vo odbrana doa|a [~elkun~ik so olovnite vojni~iwa. Nadminuvaj}i go stravot, Klara hrabro go frla ~evli~eto kon kralot na gluvcite i taka go spasuva [~elkun~ik. Kralot na gluvcite ja gubi bitkata i is~eznuva so svojata vojska. Dresermajer so magija ja preobrazuva Klara vo prekrasna devojka, a [~elkun~ik vo prekrasno mom~e. Zapo~nuva patuvaweto vo zemjata na bajkite. igra na gluvcite Vtor ~in: Klara i [~elkun~ik se nao|aat na vol{ebniot ostrov. Vo ubavata prazni~a atmosfera sre}ata na Klara i [~elkun~ik e neizmerna. Tancuvaat i se zabavuvaat so ostanatite gosti. Utroto se bli`i i Klara se budi. Vol{ebniot son zavr{uva. tanc na snegulkite

Preporaka za slu{awe: †Tanc na cvekiwata# od baletot †Orevokr{a~ka#- P.I.^ajkovski. 98

Makedonska opera i balet So formirawe na operata vo 1948 god. po~nal da raboti i baletot na MNT. Makedonskiot koreograf, \or|i Makedonski, zaedno so Analize Asman (germanska balerina i u~itelka po ovaa umetnost), go formirale baletskoto studio vo sostav na MNT. Na po~etokot baletskoto studio broelo 25 ~lena. nekoga{en MNT

Prvata baletska pretstava †Valpurgiska no}# od [arl Guno e izvedena na 27 Januari 1949 godina pod dirigentskata palka na Trajko Prokopiev. Koreografijata ja izrabotil \or|i Makedonski, a baletskiot ansambl bil sostaven od igra~i od razni sredini kako i od ~lenovite na baletskoto studio. Vo 1950 godina, baletskoto studio prerasnuva vo ni`o u~ili{te, a potoa i vo sredno baletsko u~ili{te, koe i denes raboti vo sostavot na Muzi~kobaletskiot u~ili{en centar. Muzi~ko-baletskiot u~ili{en centar, denes †Ilija Nikolovski Luj#- Skopje, e osnovan 1945 godina. Vo nego se obrazuvaat kadri od muzi~kata i baletskata umetnost. Kako edinstven centar od vakov vid vo Republika Makedonija, toj pretstavuva jadro od koe proizleguvaat idnite muzi~ki, baletski umetnici i pedagozi, koreografi, dirigenti, kompozitori i zgrada na dene{en MBUC drugi muzi~ki i baletski kulturni rabotnici.

Dali znae{? Baletot †Makedonska povest# od makedonskiot kompozitor Gligor Smokvarski e prv makedonski balet.

Baletskata repertoarska programa se pro{iruva so dela od doma{nata kompozitorska dejnost na: Trajko Prokopiev, Toma Pro{ev, Tomislav Zografski, Aleksandar Lekovski i drugi kompozitori.

99

Makedonski baletski umetnici i koreografi

Elpida Pakovska

Olga Milosavleva

Zoran Velevski

100

Vera Branxolica

Natka Penu{liska

Zoica P.-Velevska

Ekrem Husein

Goran Bo`inov, prvenec na MB

Katerina Kiprovska, primabalerina na MB

Kire Pavlov, solist vo MB

Risima Risimkin ima napraveno 20-tina avtorski proekti. Taa e umetni~ki rakovoditel na festivalot †Tanc fest# i edna od nekolkute makedonski koreografi {to pridonele za razvojot na sovremeniot tanc vo Makedonija. Risima Risimkin

Aleksandra Mijalkova, prvenka na MB

scena od baletot †Rajmonda#

Zada~a: 1. Istra`uvaj za baletskata umetnost vo Makedonija i izraboti album od istaknati makedonski baletski umetnici. 101

Trajko Prokopiev Trajko Prokopiev (1909-1979) e makedonski kompozitor, roden vo Kumanovo. Sredno muzi~ko u~ili{te zavr{uva vo Belgrad. So `elba da go prodlabo~i svoeto muzi~ko obrazovanie, vo 1946 godina zaminuva na pra{kiot Konzervatorium. Po vra}aweto vo Makedonija razviva mo{ne plodna aktivnost kako na~alnik na muzi~koto oddelenie na Radio Skopje. Raboti kako dirigent na Simfoniskiot orkestar, Skopskata opera i direktor na ansamblot †Tanec#. Negovoto tvore{tvo e Trajko Prokopiev mo{ne bogato i plodno. Vo nego koristi motivi od narodni pesni, karakteristi~ni za kumanovskiot kraj, stilizirani horski rakatki, kamerni minijaturi i drugo. Od scensko-muzi~kata dejnost poznati dela se: baletot †Labin i Dojrana# i operite †Razdelba# i †Kuzman Kapidan#. Avtor e i na muzikata za prviot makedonski film Frosina, 1952 godina.

†Labin i Dojrana# Prikaznata za †Labin i Dojrana# e mitolo{ki nastan koj se slu~il na Dojranskoto Ezero. Spored mitot samovilite se natprirodni su{testva ~ija mo} e nad ~ovekovata. Na adaptiraniot tekst na ovoj mitolo{ki nastan, Trajko Prokopiev ja napi{al muzikata za baletot †Labin i Dojrana#. Praizvedbata e odr`ana na 11 Juni 1958 godina, vo Makedonskiot naroden tetatar, Skopje. Vo edna od trite legendi za nastanuvawe na Dojranskoto Ezero i imeto na gradot Dojran, se veli: Vo gradot Polin `iveela ubava, visoka, crnooka devojka po ime Dojrana. Sekoja ve~er, Dojrana i nejzinite drugarki odele po voda do ~e{mata koja se nao|ala vo ramnoto pole, podaleku od gradot. Edna ve~er kaj ~e{mata do{ol i nejziniot merak, ubaviot Labin. Preplaveni od ~uvstva i zadlabo~eni vo razgovor, ne zabele`ale deka drugarkite na Dojrana gi napolnile svoite stomni i zaminale doma. Dojrana, ispla{ena brzo gi napolnila stomnite so voda, ostavaj}i ja ~e{mata da te~e. Vodata te~ela cela no} i ja poplavila celata dolina. Ubavoto trevno pole stanalo ezero. Po imeto na ubavata Dojrana, ezeroto go narekle Dojransko Ezero, a gradot Dojran.

102

Sodr`ina na baletot †Labin i Dojrana# Na bregot na Dojranskoto Ezero se sre}avaat mom~eto Labin i negoviot drugar Ognen. Inspiriran od ubavinata na vodite na Dojranskoto Ezero, Labin sviri na svojot kaval. Vol{ebniot zvuk na kavalot gi mami trite sestri, samovili da izlezat od ezeroto i da zaigraat samovilski tanc. Koga gi videl Labin se voodu{evil od nivnata ubavina. Spored legendata, toj znael deka mo}ta na samovilite se nao|a vo nivnite ko{uli. Ne mo`ej}i da ‹ odolee na ubavata Dojrana, Labin ja zadr`uva nejzinata ko{ula. Taa e prinudena da ostane da `ivee so Labin. Vremeto minuvalo, a tie sre}no `iveele vo qubov i sloga. Ognen, drugarot na Labin, se podgotvuva za svojata svadba. Na svadbata se pokaneti i Labin i Dojrana. Na svadbenata veselba site ja molat ubavata Dojrana da zaigra samovilski tanc. Taa go moli Labin da i ja vrati samovilskata ko{ula bidej}i bez nea ne mo`e da zaigra. Za da ja ispolni `elbata na Dojrana, Labin i ja vra}a ko{ulata. Zanesena vo magijata na tancot Dojrana ja dobiva samovilskata mo} i is~eznuva zasekoga{. V~udovidenite lica na prisutnite gosti ostanale vpereni vo beznade`niot i o~aen lik na Labin. scena od baletot †Labin i Dojrana#

Dali znae{? Na{iot edinstven baletski film e †Labin i Dojrana#, snimen vo vistinskiot ambient od libretoto - na Dojransko Ezero. Muzikata e na Trajko Prokopiev, scenarioto na Branko Gapo, Vlado ^u~kov i Qubomir Bran|olica, a re`ijata na Branko Gapo.

Zada~a: 1. So primena na IKT istra`uvaj za drugi muzi~ko-scenski dela koi za libreto imaat mitolo{ki nastani ili fantasti~na sodr`ina.

Preporaka za slu{awe: †Labin i Dojrana#- Trajko Prokopiev. 103

MJUZIKL Mjuzikl e muzi~ko-scensko delo so zabaven i lesen karakter, ispolnet so dijalozi, muzi~ki i tan~erski to~ki. Naj~esto ima dva ~ina. Nastanal okolu 1900 godina na Brodvej vo Wujork, kako odraz na amerikanskiot zabaven `ivot. Vo po~etokot pretstavuval sinteza od burleski, pantomoma, balet i opereta. Izvedbite na muzi~kite to~ki imaat scena od mjuziklot †Kosa# beleg na zabavna pesna i xez-muzika. Uspe{nite libreta se temelat na vredni literaturni dela. Seto toa doprinelo mjuziklot da stane samostojno muzi~ko-scensko delo. Okolu 1930 godina mjuziklot se prenel i vo Evropa, najprvo vo Anglija, Francija i vo Germanija. Mnogu melodii od toa vreme stanuvaat popularni kako evergrini: melodijata †Marija# od †Prikazna od zapadnata strana# i †Ne pla~i za mene Argentina# od †Evita#. Od 1920-1960 godina e vreme na umetni~kata zrelost na mjuziklot. Vo ovoj period zajaknuva povrzanosta pome|u pesnata, igrata i sodr`inata. Poznati avtori na mjuzikli od toa vreme se: @erom Kirn so †[ou brod#, Leonard Bern{tajn so †Prikazna od zapadnata strana#, Ri~ard Roxers so †Oklahoma# i drugi. Po toj period popularnosta na mjuziklot prodol`uva. Se sozdavaat mjuzikli pod vlijanie na rok muzikata: †Isus Fristos, super yvezda# i †Kosa#. Najpoznat avtor na vtorata polovina na 20 vek bil Endru Lojd Veber, so mjuziklite: †Ma~ki#, †Fantom od operata# i †Evita#.

scena od mjuziklot †Ma~ki#

104

scena od mjuziklot †^ikago#

Prikazna od zapadnata strana "West Side Story" Amerikanski mjuzikl †Prikazna od zapadnata strana# (West Side Story) za koj muzikata ja napi{al Leonard Bern{tajn, libreto e na Stefen Sondeim adaptirano po deloto na Artur Laurents. Vo prikaznata na mjuziklot ima i elementi od [ekspirovata drama †Romeo i Julija#. Scenskata postavka e napravena vo sredinata na 50-te godini na 20 vek vo Wujork.

Ovoj mjuzikl go razotkriva rivalstvoto na dve tinejxerski uli~ni bandi so razli~no etni~ko i kulturno minato koi se borat za kontrola vrz sosedstvoto. rivalstvo izrazeno preku tanc

Specifi~nata mra~na tema, sofisticiranata muzika, prodol`enite tancuva~ki sceni i fokusot na socijalnite problemi i obele`ale presvrt vo istorijata na amerikanskiot teatar. Mjuziklot ostvaril 732 pretstavi pred da se organizira turneja so istiot. Vo London pretstavata se izveduvala u{te podolgo i se zdobila so internacionalen uspeh. Vo 1961 godina napravena e prerabotka, film- mjuzikl vo re`ija na Robert Vajs. Filmot osvoil 10 oskari od vkupno 11 nominacii.

sceni od mjuziklot †Prikazna od zapadnata strana#

105

Sodr`ina: Prv ~in: ^lenovite na grupata "the Sharks" (†Ajkuli#), se prva generacija Amerikanci od Puerto Riko. Tie se povikani na uli~na presmetka od belite mom~iwa, "the Jets". Na zaedni~kata zabava pome|u mladoto mom~e Toni i devojkata Marija, se ra|a qubov. Marija e sestra na Bernardo, liderot na sprotivnata banda, "the Sharks" (†Ajkuli#). Marija i Toni

Vo me|uvreme devojkite se zabavuvaat a mom~iwata podgotvuvaat uli~ni presmetki. Qubovta pome|u Toni i Marija se rasplamtuva i tie me~taat za svadba. Na postojanite predizvici za tepa~ka od strana na Bernardo, Toni ostanuva ramnodu{en. Vo momentot koga Bernardo go proboduva so no` Raf, prijatel na Toni, toj ne mo`e da gi kontrolira svoite ~uvstva i go ubiva Bernardo.

rivalstvo izrazeno preku tanc

Vtor ~in: Vesta za smrtta na Bernardo doa|a do Marija. Taa e obzemena so izme{ani ~uvstva na omraza i qubov. Sepak odlu~uva da pobegne so Toni. Raf vo ime na iskrenoto prijatelstvo saka da go za{titi Toni. Presmetkite prodol`uvaat proprateni so zapleti i lagi. Do Toni stignuva la`na vest deka Marija e ubiena. Nemaj}i {to pove}e da izgubi Toni doa|a kaj sprotivnata banda vo potraga po scena od begstvoto na Marija i Toni Marija. Po patot toj e ranet i umira. Marija bespomo{no gleda kako zaminuva nejzinata vistinska qubov.

Zada~a: 1. Izraboti prezentacija na mjuzikl po tvoj izbor vo Power point. Preporaka za slu{awe: †Prikazna od zapadnata strana# - Xim Mambo. 106

Fantomot od operata "The phantom of the Opera" †Fantomot od operata# e novela od francuskiot pisatel Gaston Leru (Gaston Leroux). Vo po~etokot na 20 vek (1910), ovaa prikazna bila objavena kako kniga za koja nemalo osoben interes. Podocna bila nekolku pati reizdavana, obrabotena za film i teatarska pretstava i postiguva golem uspeh. Edna od najzna~ajnite postavki se smeta mjuziklot na Lojd Veber (Llya Webber) od 1986 godina. †Fantomot od operata# denes e najdolgo Kristin i Fantomot izveduvaniot mjuzikl na Brodvej i edna od najproduktivnite izvedbi na site vremiwa.

Sodr`ina: Devoj~eto Kristin Dae, mnogu rano ostanuva bez svojata majka. Po smrtta na majkata, za nea se gri`i nejziniot tatko, poznat svadbarski izveduva~ vo [vedska. Za vreme na nivnite patuvawa toj i raska`uval mnogu prikazni vo koi naj~est lik bil angelot na muzikata. Vo prikaznite u`iva i nejzinoto mom~eto Raul. Te{ko spravuvaj}i se so nanesenata bolka po smrtta na nejziniot tatko, Kristin po~nala da pee vo horot na Pariskata operska ku}a.

Nastap na Kristin

Iznenadena, taa po~nuva da go slu{a glasot na angelot na muzikata, od prikaznite na nejziniot tatko. Vsu{nost, toa e glasot na Erik, deformiran genij - fantom, koj tajno `iveel vo podrumskite prostorii na operata dodeka se gradela.

107

Nastapite na Kristin triumfirale blagodarenie na nejziniot prekrasen glas. Pome|u Erik i Raul nastanuva rivalstvo bidej}i i dvajcata se vqubeni vo nea. Od so`aluvawe kon Erik, Kristin ne mo`e da zamine so Raul, a koj pak saka da ja odnese {to podaleku od Erik. Kristin i Erik

Erik go slu{nal razgovorot i na operskata izvedba na †Faust#, ja grabnuva Kristin. Predlogot da se oma`i za nego ili vo sprotivno }e ja uni{ti celata opera ja dr`i Kristin vo neizvesnost. vo podzemnite prostorii

Raul i †Persijanecot# (lik od minatoto na Erik), doa|aat da ja spasat Kristin, no zapa|aat vo prostorija nare~ena †}elija za ma~ewe#. Sakaj}i da gi spasi, Kristin se soglasuva da se oma`i za Erik. Vo momentot koga taa go baknuva Erik, toj e preplaven od emocii i ja osloboduva da zamine so Raul, ~ovekot {to vistinski go saka. Pla~ej}i, Kristin zaminuva. Po tri nedeli stignuva vesta deka Erik e mrtov.

scena od operetata †Fantomot od operata#

Preporaka za slu{awe: †Fantom od operata# - @ak Ofenbah vo ispolnenie na Sara Brajtman i Antonio Banderas. 108

XEZ MUZIKA (jazz) Xezot e muzika karakteristi~na za 20 vek. Poteknuva od afrikanskite crnci koi se naselile vo Ju`na Amerika. Od svojata pratatkovina, Afrika, gi donele svoite obi~ai i svojata narodna muzika. Vo novata zemja imale dopir so narodnata, crkovnata muzika i drugi muzi~ki formi. Isklu~itelno muzikalni so darba i smisla za improvizacija obi~aj na afrikanskite crnci i oset za ritam, amerikanskite crnci ja prifatile muzikata od novata sredina i ja interpretirale na svoj na~in, no so golemo vlijanie na afrikanskiot folklor.

Instrumentariumot vo xezot e mnogu raznoviden. Na grupata udarni instrumenti (timpani i drugi udaralki), podocna se dodadeni pijanoto, kontrabasot i gitarata. Grupata melodiski instrumenti: truba, trombon i klarinet, pak bile zbogateni so zvukot na saksofonot i vibrafonot. izveduva~i na xez muzika

Vo izvedbata na xez-muzikata mo`at da u~estvuvaat i vokalni solisti i ansambli. Poznati imiwa na vokalni interpretatori se: Luis Armstrong, Bing Krozbi, Frenk Sinatra, Rej ^arls, Sara Von Ficxerald, Mahalija Xekson, Bili Holidej, Barbara Strejsend i dr. Frenk Sinatra

Na~inot na izvedba e mnogu individualen i sekoja izvedba e premierna poradi improvizacijata {to e karakteristika na xezot. Na po~etokot na kompozicijata se demonstrira temata, a podocna melodiski i ritmi~ki varira i se pojavuva vo nastapite na site interpretatori. Improvizaciite se ritmi~ki bogati, slobodni i so prisustvo na sinkopirana melodija. Ovoj na~in na izvedba bara maksimalna anga`iranost i kreativnost od strana na izveduva~ot. 109

Razvoj na xezot

Prviot period od 1895 do dvaesettite godini na 20 vek e nare~en Wu Orleans stil ili †topol# xez. Karakteristi~ni pravci vo toj period se regtajm i bluz. Se karakterizira so improvizirana melodija izveduvana na evropski instrumenti: truba, klarinet, trombon i udarni instrumenti.

Dixieland Jazz Band

Amerikanskite belci go prifatile ovoj stil i po~nale da go izveduvaat. Taka nastanal stilot diksilend koj ponatamu ne ostanal samo stil na belcite. Se karakterizira so u{te pogolema solisti~ka improvizacija na melodiskite instrumenti i na grupa instrumenti odedna{.

^ikago e centarot kade {to xezot go do`ivuva svojot razvoj. Vo periodot od 1920 do 1930 godina se pojavuva sving centar vo ^ikago. Vo ~ika{kiot stil se pojavuva saksofonot kako va`en melodiski instrument. Po prvata svetska vojna se {iri popularnosta na xezot niz cela Amerika i Evropa. Se formiraat mnogu xez-sostavi (big band). Me|u poznatite grupi od ovoj period e Orkestarot na King i Karter Xozef †King#, Oliver i grupata na Djuk Elington. Dali znae{? Djuk Elington (1899-1974) e prv crnec ~ij lik bil vtisnat na amerikanska pari~ka od 25 centi.

Djuk Elington

Vo toa vreme se sozdava simfoniski xez. Golemite simfoniski xez-orkestri svirat vo golemi koncertni dvorani. Od toj period poznata e izvedbata na †Rapsodija vo sino# od Xorx Ger{vin. Preporaka za slu{awe: †Rapsodija vo sino# - X. Ger{vin. 110

Vo 30-tite godini na 20 vek se sozdava nov stil nare~en sving. Podocna }e bide popularna muzika za igra. Karakteristi~no za svingot se golemite sostavi vo koi od tehni~ki pri~ini improvizacijata ve}e ne mo`ela da bide zaedni~ka, tuku se koncentrirala na solistite. Xezot od bordelite e prefrlen vo Karnegi Hol. Poznati pretstavnici od toj period se: Luis Armstrong (truba~ i peja~), Beni Gudman (klarinetist i dirigent), Kaunt Bejzi (pijanist i kompozitor), Lajonel Hempton (vibrafonist).

†Kral na xezot# Luis Armstrong vikan †Sa~mo#, imal dvojna prepoznatlivost: virtuoz na truba i peja~ot so rapaviot glas. Vo edna prilika izjavil: "Sekoja muzika e narodna muzika#. Luis Armstrong

Dali znae{? Kompozicijata †Sing,sing,sing# na Beni Gudman, amerikanskoto radio ja proglasilo za edna od 100 najva`ni muzi~ki dela.

Beni Gudman

Vo po~etokot na 40-tite godini se ra|a nov stil, nare~en bi-bop (bebop) karakteristi~en po brzoto tempo, namenet kako muzika za slu{awe, no ne i tancuvawe. Pretstavnici od toj period se: ^arli Parker (saksofonist), Dizi Gilespi (truba~ i dirigent). Od vtorata polovina na 40-tite i 50-tite godini sledat pove}e stilovi vo xezot: cool-jazz, so lesen prizvuk, smirena melodiska improvizacija i bez agresivni tempa i harmoni~nata apstrakcija na bi-bopot. Kako prodol`enie na bi-bop, se pojavuva hard-bop koj ja vra}a temperamentnata i virtuozna improvizacija. Crkovnite modusi se osnova na melodijata i improvizacijata na stilot modalen-xez (Modal-jazz). Kon krajot na 50- tite godini se javuva nov pravec nare~en "free-jazz" avangarda vo xezot, specifi~en po sloboda vo interpretacijata. Pretstavnici: Majls Dejvis, Xon Koltrejn, Herbi Henkok, Ornet Koulman. 111

Vo 60-tite i 70-tite godini od XX vek sledat novi stilovi vo xez-muzikata. Latino xez (Latin-jazz), koj se bazira na ritmovite od afrikanskite i latinoamerikanskite zemji (bossa nova). Po nego sledat stilovite: post- bop; soul- xez; xez- fju`n; xez-fank i drugi. Pretstavnici od ovoj period se: Sten Gec, Toni Vilijams, ^ik Koreja, Al Di Meola, Stenli Klark, Xon Meklaflin, Kit Xeret ... ^ik Koreja

Al Di Meola

Kit Xeret

Od 80-tite godini, pa do denes, xezot se dvi`i vo site mo`ni pravci, koristej}i gi site pridobivki na novata tehnolo{ki razviena era. Na muzi~kata xez scena se prisutni slednite stilovi: Smooth Jazz, Acid Jazz, Nu Jazz, Jazz-Rap, Punk Jazz, Jazzcore i drugi. Poznati izveduva~i od ovoj period se: [ade, Dijana Kral, [aka Kan, Xo{ua Redman, Keni Xi, Xejms Karter. Xejms Karter

Blue Bossa

Preporaka za slu{awe: “Blue Bossa� - Keni Dorhan. 112

Xezot vo Makedonija Dragan \akonovski-[pato (1931-1987) kompozitor, aran`er i dirigent e legenda na makedonskata xez i zabavna muzika. Celiot `ivot rabotel na sozdavawe tradicija za kvalitetna xez i zabavna muzika vo Makedonija. Gi formiral prvite profesionalni orkestri vo Makedonija, rakovodel so niv, me|u niv i Big bendot na D. \.-[pato MRT. Napi{al nad 3.000 aran`mani i orkestracii i nad 500 zabavni i xez- tvorbi. Najpoznati vokalni kompozicii mu se: †Leni#, †Zar vistina e kraj#, †Posleden den na razdelbata#, †Ubava si kako muzika# i drugi. Orkestarskata kompozicija †Na igranka# e proglasena za prva makedonska xez- kompozicija.

Ilija Pejovski e xez - kompozitor, aran`er i dirigent. Diplomiral xez-kompozicija i aran`irawe na kolexot Berkli vo Boston, SAD. Negoviot tvore~ki opus go so~inuvaat pove}e od 70 originalni kompozicii i preku 300 aran`mani. U~estvuval na pove}e festivali niz svetot. Svoite iskustva kako tvorec i pedagog gi prenel vo knigata †Harmonski osnovi na xezot#.

Kire Kostov

Ilija Pejovski

Kire Kostov e makedonski kompozitor i dirigent. Vo periodot od 1970 do 1988 g. bil prv truba~ i solist na tancoviot orkestar na Radio Skopje, a od 1988 g. do denes e negov dirigent. Avtor e na okolu pedesetina kompozicii vo orkestarska izvedba od oblasta na xezot i avtor na kompozicii od popularnata muzika. Nekoi od niv, kako †Tajno moja# i denes se peat.

^lenovi na tancoviot orkestar na MRTV

113

Skopskiot xez - festival datira od 1982 godina. Iako na festivalot se promovira muzika koja na prv pogled izgleda dale~na od makedonskata kultura i tradicija, uspeva da privle~e brojna publika. Ima reputacija na presti`en festival ne samo vo Makedonija, tuku i na Balkanot i vo Evropa.

Nastap na bendot na Rahib Abu-Kalil na skopski xez- festival

Makedonski xez - interpretatori

Toni Kitanovski

Georgi [arevski

Vladimir ^etkar

Toni Kitanovski e u~enik na Dragan \akonovski - [pato i diplomec na Berkli (u~ili{te za muzika vo Boston). Negoviot muzi~ki izraz e rezultat na istra`uvawe i iskustva od oblasta na sovremeniot xez i sovremenata i tradicionalna muzika na svetot po{iroko. Georgi [arevski, diplomiral xez - kompozicija na kolexot vo Berkli, SAD. [arevski sorabotuva so svetski poznati internacionalni muzi~ari so koi ima snimeno i dva albuma i nastapuva na mnogu festivali. Vladimir ^etkar, gitarist od Ohrid. @ivee i raboti na Menheten vo Wujork. Lider e na svojot kvartet i profesionalen studiski aran`er i producent.

Zada~i: 1. Istra`uvaj za istaknati doma{ni i stranski interpretatori i bendovi {to nastapuvale na Xez- festivalot vo Skopje. 2. Istra`uvaj i otkri koj e Oliver Belopeta. 114

POPULARNA MUZIKA Popularna muzika e poim {to ja opi{uva muzikata favorizirana od najgolemiot del od publikata. ^esto e narekuvana pop- muzika, no sepak ovoj termin se odnesuva na poseben `anr kako del od popularnata muzika. Se pojavuva vo docnite 50-ti godini na 20 vek i koristi elementi od razli~ni muzi~ki stilovi: bluz, soul, rege, kantri, elektronska muzika i drugo. Taa go sledi trendot i se menuva so tekot na vremeto, zadr`uvaj}i gi tinejxerite kako svoja celna publika.

Stilovi na popularnata muzika Po~etocite na rok- muzikata se vo t.n. "rock'n'roll" era vo 50tite godini od 20-ot vek. Prvenstveno bila nameneta za tancuvawe. Zabrzano po~nala da dominira na muzi~kata scena i taa uloga se zadr`ala do denes. Pretstavnici: Beatles (Bitlsi), Rolling Stones (Roling Stouns), Elvis Presley (Elvis Prisli), U2, Lenny Kravitz (Leni Kravic), Kings of Leon (Kings of leon)... Makedonski pretstavnici: Leb i Sol, Beni [a}iri, D.N.O., Area... Elvis Prisli

Metalika

Metal muzikata se pojavuva vo 60-tite i 70-tite godini vo Velika Britanija i SAD. Se opi{uva kako muzika na †nezadovolnite#. Ovoj tip muzika e podvid na rok- muzikata koja {to proizlegla od bluz-rok i psihodeli~en-rok. Pretstavnici: Iron Maiden (Ajron Mejden), Led Zeppelin (Led Cepelin), Black Sabbath (Blek Sabat), Deep Purple (Dip Parpl), Metallica (Metalika)....

Rap muzikata e proizvod na afro-amerikanskoto malcinstvo i voop{to razvojot na hip-hop kulturata vo SAD. Prvpat se pojavuva vo Bronks, Wujork. Ovoj stil e karakteristi~en po toa {to izveduva~ot recitira tekst so rima (rapuva) na postoe~ki ritam ili ritmizirana melodija. Pretstavnici: Dr. Dre (Doktor Dre), Tupac Shakur (Tupak [akur), Snoop Dog (Snup Dog), Eminem (Eminem), Jay-Z (Xej Zi), 50 Cent (Fifti Cent), P. Diddy (Paf Dedi)... Makedonski pretstavnici: Toni Zen, Slatkaristika...

Toni Zen

115

Elektronskata muzika prvpat se pojavuva vo Detroit, SAD vo 80-tite godini kako proizvod na popularnata elektronska muzika od 70-tite. Se karakterizira so regularen i konstanten ritam prosleden so distorzirani sintetizirani zvuci. Denes e poznata kako klubska muzika, a osobeno e popularna me|u mladite. Pretstavnici: Derrick May (Derik Mej), Kevin Sounderson (Kevin Sanderson), Kraftwerk (Kraftverk)...

Tamara Todevska

Pop- muzikata se pojavuva vo sredinata na 50-tite godini i toa kako pomeka alternativa na rok- muzikata. Se smeta za komercijalna muzika, ~esto orientirana kon pomladata publika. Osnovnite elementi na ovoj `anr glavno ostanale nepromeneti. So tekot na godinite, vo nea ~esto sre}avame vlijanie od drugite vidovi popularna muzika (rok, rap itn.). Pretstavnici: Michael Jackson (Majkl Xekson), Backstreet Boys (Bekstrit Bojs), Take That (Tejk Det), Madona (Madona).... Makedonski pretstavnici: Kaliopi, To{e Proeski, Elena Ristevska, Tamara Todevska...

Poimot R'n'B muzika, konkretno vo prevod zna~i ritam i bluz. Denes pove}e se koristi za opi{uvawe na afroamerikanskiot muzi~ki stil koj se pojavuva vo 80-tite godini, po disko- muzikata. Od negovata pojava, pa do denes, ovoj `anr postojano se menuva prisvojuvaj}i novi elementi od drugite muzi~ki stilovi: elektronska muzika, xez i drugo. Ovoj stil e osobeno popularen denes kaj mladite. Pretstavnici: Alicia Keys (Ali{a Kis), Mary J. Blige (Meri Xej Blajx), Beyonce (Bijonse), Usher (A{er), Justin Timberlake (Xastin Timberlejk)... Makedonski pretstavnici: Jovan Jovanov, Andrijan Gaxa i drugi. Preporaka za slu{awe: - “Hello” - Beyonce. - “Rehab” - Rihanna. - †Crveni do`dovi# - Dani. 116

Kiril Xajkovski

Ali{a Kis

Sonce vo tvojte rusi kosi

117

Utvrduvawe na poimi od muzi~kata pismenost KRSTOZBOR

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

Ime na nota koja se nao|a na tretata linija od petolinieto. Na{a popularna baletska grupa. Najvisok ma{ki glas. Znak za prodol`uvawe na traewe na notata koj svrzuva dve noti so isto ime. Muzi~ko-scensko delo vo koe dramskoto dejstvo se realizira so peewe. Najvisok `enski glas. Slabo ili nenaglaseno taktovo vreme.

REBUS

KRIPTOGRAM

118

SODR@INA Zemjo moja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4 Durski tonski skali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5 Na~in na sozdavawe na durski skali so bemoli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6 F-dur skala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7 Melodiski ve`bi vo F-dur skala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8 Zajko mnoguznajko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9 Molski tonski skali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10 Priroden vid na molska skala d-moll skala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11 Melodiski ve`bi vo d-moll, priroden vid . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12 Harmonski vid na molska skala d-moll skala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13 Melodiski ve`bi vo d-moll harmonski vid . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14 Razvila gora zelena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .15 Melodiski vid na molska skala d-moll skala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16 Melodiski ve`bi vo d-moll, melodiski vid . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17 Melodiski ve`bi vo F-dur i d-moll skala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18 Vidovi taktovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19 Neramnodelen 7/8 takt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20 Melodiski i ritmi~ki ve`bi so primena na 7/8 takt . . . . . . . . . . . . . . . . .21 Majka na Marika duma{e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22 Elementi na muzi~kite formi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .23 Mala dvodelna pesna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .24 Prispivna pesna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25 Diviot java~ - Robert [uman . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .26 Mala tridelna pesna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .27 [ema na mala tridelna pesna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28 Takt i taktovi vremiwa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .29 Sinkopa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30 Ritmi~ki i melodiski ve`bi so primena na ritmi~kata osobenost sinkopa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31 Momi~e malo |avolo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32 INSTRUMENTALNA MUZIKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33 Vidovi na muzi~ki instrumenti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34 Podelba na muzi~kite instrumenti spored na~in na proizveduvawe na ton . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .35 Guda~ki instrumenti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .36 Violina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .37 Viola . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38 Violon~elo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .39 Kontrabas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .40 Harfa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .41

Gitara . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .42 Mandolina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .43 Duva~ki instrumenti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .44 Flejta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .45 Klarinet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .46 Saksofon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .47 Oboa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .48 Fagot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .49 Truba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .50 Trombon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .50 Horna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .51 Tuba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .51 Instrumenti so klavijatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52 Pijano . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .53 Orguli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .54 Harmonika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .55 Udarni instrumenti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .56 Udarni instrumenti so opredelena tonska visina (melodiski instrumenti) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .57 Vibrafon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .58 Timpani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .59 Udarni istrumenti so neopredelena tonska visina (ritmi~ki instrumenti) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .60 Bo`i} . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .62 Muzi~ko scenski dela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .63 OPERA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .64 Klaudio Monteverdi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .65 Libreto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .68 Kompozitor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .68 Vokalni interpretatori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .69 Hor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .70 Orkestarot vo operata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .71 Dirigent . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .71 Korepetitor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .71 Re`iser . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .71 Scenograf . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .72 Koreograf . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .72 Kostimograf . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .72 Operski ku}i . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .73 Xuzepe Verdi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .75 Travijata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .76 Opera vo Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .79 Makedonski operski solisti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .80 Makedonski dirigenti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .81 Poznati makedonski kompozitori i nivni dela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .82

Kiril Makedonski . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .83 Car Samuil Kiril Makedonski . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .84 Goceva Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .86 OPERETA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .87 @ak Ofenbah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .88 Johan [traus . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .90 BALET . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .92 Termini vo baletot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .94 Poznati baletski umetnici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .95 Petar Ili~ ^ajkovski . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .96 Orevokr{a~ka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .97 Makedonska opera i balet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .99 Makedonski baletski umetnici i koreografi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .100 Trajko Prokopiev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .102 MJUZIKL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .104 Prikazna od zapadnata strana "West Side Story" . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .105 Fantomot od operata "The phantom of the Opera" . . . . . . . . . . . . . . . . . . .107 XEZ MUZIKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .109 Razvoj na xezot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .110 Xezot vo Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .113 POPULARNA MUZIKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .115 Sonce vo tvojte rusi kosi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .117 Utvrduvawe na poimi od muzi~kata pismenost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .118


Музичко образование - 8