Voo~i i zapomni!
102
N
Agol {to e pomal od praviot agol se vika ostar agol.
β
Agol {to e pogolem od praviot agol, a pomal od ramniot, se vika tap agol.
8
Proceni koi od aglite na crte`ot se ostri, a koi tapi, a potoa proveri so prav agol od linijarot dali si procenil to~no.
V
9
α
Kakva e zaemnata polo`ba na dve polupravi OA i OV, ako to~kata V £ pripa|a na polupravata OA kako na crte`ot? A
O
γ
δ
]e prifatime sovpadnatite polupravi da opredeluvaat dva agla.
Edniot agol e sostaven od polupra-
vite (koi{to se sovpa|aat) i ostanatiot del od ramninata - toj agol se vika poln agol; vite (koi{to se sovpa|aat), a negovata oblast e prazno mno`estvo - toj agol se vika nulti agol (nula - agol). A
Na crte`ot e pretstaven poln agol AOV i nulti agol NPM.
O
Dali polniot agol e konveksen? Obrazlo`i go tvojot odgovor.
P
Treba da znae{!
M
drugiot agol e sostaven od polupra-
V
Dali tie polupravi OA i OV ja delat ramninata na dva dela?
10
β
R
V N
M
Proveri se!
Koj agol se vika: ramen agol?
prav agol?
ostar agol?
tap agol?
poln agol?
nulti agol?
Zada~i
Koi vidovi agli mo`e{ da gi prepoznae{ na crte`ot? Imenuvaj gi C tie agli. Podredi gi po golemina, po~nuvaj}i od najmaliot, aglite: α, β, γ i δ, ako α e ramen agol, β e prav agol, γ e ostar agol i δ e tap agol.
1. Koj agol se vika ramen agol? 2. Kakov agol pretstavuva polovinata od praviot agol?
B
O
3. Kakov agol obrazuvaat strelkite na ~asovnikot vo: a) 14 ~asot; v) 17 ~asot;
b) 15 ~asot; g) 18 ~asot?
A