Issuu on Google+

SODR@INA

RAZGLEDUVAM, RAZMISLUVAM I IMENUVAM USNO IZRAZUVAWE………………………………………………………………...2 SEGA SME VO U^ILI[NIOT DVOR........................................................................3 U^ILNICA ………………………………………………………………………..........4 MOJOT DOM ………………………………………………………………………........5 APARATI ZA DOMA]INSTVO....................................................................................6 MOETO SEMEJSTVO.....................................................................................................7 MOJATA FAMILIJA......................................................................................................8 NASELENO MESTO - VO GRAD I NA SELO...........................................................9 DOMA[NI @IVOTNI................................................................................................11 DIVI @IVOTNI..........................................................................................................12 PAZAR NA OVO[JE I ZELEN^UK...........................................................................13 PRIKAZNA PO SLIKI - UPLA[ENOTO DETE……………………………........15

PO^NUVAM, DA ^ITAM I PI[UVAM…………………………………………16

A, E, O, J, M, K, T

- PE^ATNI……………………………………….17 A, E, E, O, O, J, J, M, K, K, T - RAKOPISNI…………………………………....18 I, U, R, N - PE^ATNI.......................................................19 I, U, R, N - RAKOPISNI………...…………………….......20 V, S, Z, L - PE^ATNI..............................................................21 V, S, Z, L - RAKOPISNI...................................................22 P, B, D, G - PE^ATNI..............................................................23 P, B, D, G - RAKOPISNI………………………………........24 Q, W, @, [ - PE^ATNI………………………………………..25 Q, W, @, [ - RAKOPISNI……………………………….......26 ], \, ^, X - PE^ATNI………………………………………...27 ], G, - RAKOPISNI…………….…………………........28 G, ^, X C, Y, F, H - PE^ATNI…………………………………...........29 C, Y, F, H - RAKOPISNI………………………………........30 AZBUKA ………………………………………………………………................31 GLASOVI I BUKVI …………………………………………………………..33

SEGA ZNAM DA ^ITAM I PI[UVAM……………………………………….34 BILJANA I ELKATA, Gligor Popovski…………………………………….....35 ^ESTITKA, Pismeno izrazuvawe……………………………………………..36 SNEGOT E UBAV, Vasil Mukaetov…………………………………………….37 ZIMA, I. S. ………………………………………………………………...........38 SNEGULKI PEPERUGI, Nenad Xambazov……………………………............39 SANKA, Aleksandar Popovski………………………………………………...40 KADE E NOSOT, Vidoe Podgorec………………..………………………….…41 TOPLA OBLEKA, Nenad Xambazov…………………………………………..42 ZIMA, PRIKAZNA PO SLIKI………………………………………………....43 GODI[NI VREMIWA, Izrazuvawe i tvorewe - RASKA@UVAWE…..........44 GODINA, Vanda Homotska………………………………………………..…….45 NEKA NI E, Vasil Kunovski……………………………………………….......47 VOL[EBNI ZBOROVI, Nexati Zekerija…………………………………….48 POZDRAVUVAWE, Izrazuvawe i tvorewe…………………………………...49 LISICATA I KOKO[KATA, Ezop…..…............................................................50 TELEFONSKI RAZGOVOR……………..............................................................51 NEOBI^EN YID, Ivan~o Mitrevski Majstorot……………..........................52 POZAJMENATA KNIGA, France Bevk……………...........................................53 OPI[UVWE NA PREDMET, Izrazuvawe i tvorewe……………..................54 LAKOMOTO KU^E…………………………………………………………….....54 ARDI I ANDI, Pismeno izrazuvawei tvorewe……………..........................56 ^ASOVNIK, Evgenija [uplinova……………..................................................57 KOGA DVAJCA SE KARAAT - TRETIOT KORISTI, Prikazna po sliki…...58 KOKI^E, Kiro Donev……….…………………………………………………..59 CVET, Slavka Arsova……………......................................................................60 KOGO ORHAN NAJMNOGU GO SAKA, Nexati Zekerija……………...............61 RODENDEN, Aleksandar Popovski……………...............................................62 PROLET IDE, Miho Atanasovski..…………………………………………….63 RABOTA VO GRADINATA, Qutvi Rusi……………………………………….64 PRVIOT PROLETEN DEN, Evgenija [uplinova…….....…………………....65 PROLETTA NI DOJDE, Nenad Xambazov……………………........…………..66 PRO[ETKA NIZ VSELENATA, Nada Zekmanova-Jakimova………………..67 PROLETNA PESNA, Gligor Popovski…………………………………….......68 VOZDUHOT I SONCETO, Evgenija [uolinova……………………………...69 P^ELA I GULAB, Pismeno izrazuvawe i tvorewe………………………….70 CRTE@, Jovan Strezovski…………..…………………………………………71 VOLK I [TRK, L. Tolstoj……………………………………………………....72 P^ELI, Peni Trpkovski………………………………………………………..73

OPI[UVAWE NA @IVOTNO, Izrazuvawe i tvorewe……………………..74 APRILI - LI - LI, Nenad Xambazov…………………………………………..75 NAJUBAVIOT PLOD, Albanska narodna prikazna………………………….76 PRIJATELI, Makedonka Jan~evska………………………………………......77 JAS TI TOJ, Gligor Popovski…………………………………………………78 OPI[UVAWE NA LICE, Izrazuvawe i tvorewe…………...........................79 JABOLKO SO U[I, Sofe [terjoski…………................................................80 ^ISTOTATA E POLOVINA ZDRAVJE, Nenad Xambazov…………................81 SEMAFOR, Pero Milenkovski………………………………………………...82 OPI[UVAWE NA PREVOZNI SREDSTVA, Izrazuvawe i tvorewe……....83 VERVERICA I VOLK, L. Tolstoj…………........................................................84 NAJGOLEMOTO SRCE, Ivan~o Mitrevski Majstorot…………....................85 SKR@AVEC, Makedonska narodna prikazna……………................................86 NEKA VRNE, Vasil Kunovski…………..............................................................87 UBAVATA RU@A, \or|i Pr~kov…………..........................................................88 OPI[UVAWE NA RASTENIE, Izrazuvawe i tvorewe…………………….89 ORO NA MIROT, Evgenija [uplinova………………………………………..90 HIMNATA NA DECATA, Esad Bajram.................................................................91 TE[KA ZADA^A, Cane Andreevski…………………………………………...92 KOWOT I VOLKOT, Ezop…………....................................................................93 STARIOT I MLADIOT, Lav Tolstoj………….................................................94 KRAVA BEZ LIVADA, Narodna prikazna…………………………………......95 MA^KA I LISICA, Lav Tolstoj……………………………….………………95 VO TEATAR, Aleksandra Taskovska…………………………………………..96 BRZOZBORKI........................................................................................................97 GATANKI................................................................................................................98 JUNI, Vidoe Podgorec………….........................................................................99 LETEN RASPUST, Vasil Kunoski…………....................................................100

ZA JAZIKOT......................................................................................................101 BROEVI…………………………………………………………………………102 RE^ENICA - raskazna, pra{alna i izvi~na ……………………………...103 INTERPUNKCISKI ZNACI………………………………………………….105 IMENKI - op{ti i sopstveni………………………………………………..106 GOLEMA BUKVA………………………………………………………………..108 GLAGOLI………………………………………………………………………..109 RE^ENICA - potvrdna i odre~na…………………………………………...111 GLAVNI DELOVI NA RE^ENICATA- podmet, prirok i predmet……….112 RE«NIK NA POMALKU POZNATI ZBOROVI................................................114

Vo ~itankata }e gi sretne{ ovie znaci:

Razgleduvam

Âťitam

Razmisluvam

(

Razgovaram

Pronao|am

Tvoram

Ovie znaci }e ti bidat upatsvo za da mo`e{ podobro da se snao|a{ vo ovaa ~itanka.

1

2

U^ILI[TE

U~eni~ka

Nastavni~ka

U~enik

Nastavnik

3

U^ILNICA

^anta

Guma

BoiÂŁki

Penkalo

Moliv

Kniga

Brojalka

4

MOJOT DOM

ZGRADA

DNEVNA SOBA

SPALNA

SEMEJNA KU]A

KUJNA

DETSKA SOBA

BAWA

BALKON

5

APARATI VO DOMA]INSTVOTO

TELEVIZOR

KOMPJUTER

MA[INA ZA SADOVI

FRI@IDER

MA[INA ZA PEREWE ALI[TA

MIKROVALNA

MIKSER

TOSTER

SOKOVNIK

KAFEMAT

ELEKTRI^EN [PORET

6

MOETO SEMEJSTVO

,

7

MOJATA FAMILIJA

MESTOTO VO KOE @IVEAM

8

GRAD

AVTOBUS

ULICA I TROTOAR

SEMAFOR

9

SELO

KOKO[KA

BUNAR

A[OV

OVCA

PETEL

TRAKTOR

MAGARE

KOW

10

DOMA[NI @IVOTNI

KU^E

MA^KA

PAPAGAL

AKVARIUM SO RIBA

11

DIVI @IVOTNI

LAV

SLON

VOLK

TIGAR

@IRAFA ZEBRA I NOSOROG

ELEN

12

NA PAZAR OVO[JE

CRE[I

JABOLKO

SLIVI

JAGODA

GROZJE

BANANA

ANANAS

KRU[A

LUBENICA

LIMON

13

ZELEN»UK

DOMAT

GRA[OK

KROMID

KOMPIR

CVEKLO

ZELKA

PIPERKA

MORKOV

14

PRIKAZNA PO SLIKI

15

avtobus

antena

elen

ogledalo

ovca

ma~ka

morkov

jajce

Mama

Tato

Maja e

Tato

.

jagotka

ku~e

televizor

Memet

elka

klu~

telefon

Maja

Meto

Ema

a Ema e

Mama

moja

koj

koja toj

.

.

Jeta

.

17

Aa Jj

Ee

Oo

Mm

Kk

Tt Ema

Tome Maja Maja Meto e mojot tatko. Aja e mojata majka Slednite zborovi prepi{i gi so rakopisni bukvi: Mama, tato, Ema, Aja, Tome, Amet, Memet, Maja, Kemo, oko, moja, koj, toj, taa, toa.

18

injekcija

igra~ki

raka

robot

u~itelka

ulica

no`ici

no`

Mare

Merita

Mimi

torta

urma

Marina

Imer ima

Nina

Romir

noj

Imer

Romir ima

Nina ima

Merita e mojata

Mama

torta.

19

I i

Rr

Uu

Nn

Merita ima

Irena i Jeta

Nina ima

Rita ima

Romir Romir i Urim

Slednite re~enici prepi{i gi so rakopisni bukvi: Romir ima motor. Imer i Urim imaat kamioni. Nino e miren. Meri ima urmi.

20

velosiped

violina

zelka

zname

sonce

slon

lastovica

limon

lisica

Vasil i Sime se sami. Stasaa Romir i Lejla. Tuka se i Ema i Zore.

Site se smeat. Tie imaat

i tetratki. Site se vo

.

21

Vv

Ss

Zz

Ll

Mila i Lile se sestri. Izet ima motor. Suzana ima kukla. kukla. Vera nosi nova marama. IZLET Visar i Seat se na izlet vo Saraj. So niv e i maliot Veton. Toj samo se smee i veselo skoka niz visokata treva. Veton izvika: “Ej, Visar, eve zajak�! Visar i Seat stasaa kaj Veton,, no zajakot se sokri vo visokata treva.

22

pile

bure

petel

bebe

dedo

domat

gitara

grozje

Petre, kapa, topka, bure, bebe, Burim, Bajram, piperka, prsti.

STARI DRUGARI Dedo Demir e od Debar, a dedo Amet e od Gostivar. Tie se stari drugari. Postojano sedat vo dvorot, pijat sok i igraat karti. Dedo Amet i dedo Demir se dogovaraat: “Onoj koj gubi kupuva podarok za Agim i Omer�. Dogovorot se odobruva. Omer i Agim se poglednuvaat veselo i se raduvaat za podarokot.

23

Pp

Dd

Bb

Gg

Petre igra so topka. Agim ima ubava gitara. Burim i Gani se dobri drugari. Omer pee ubavo i sviri na gitara. Denis i Denisa se bliznaci. PITATA NA BABA BARIJE Baba Barije mesi pita. Taa vo pitata stavi meso. Pitata e mnogu ubava. Era i Omer kupija jogurt i se spremaat za ubavata pita. Tuka se mama i tato. Site sakaat pita so meso.

ZADAÂťA Prepi{i go tekstot so rakopisni bukvi.

24

qubov

diwa

Qub~o

piliwa

no`

no`ici

{trk

ko{

Qupka, Quqeta, Awa, @arko, @ane, {e{ir, [emo, [arko, [ukri, {kolka. NA GOSTI Vaqon i [presa `iveat vo Wujork, a Viqdane i [emo vo @eneva. Ova leto re{ija so roditelite da dopatuvaat vo Skopje i da gi posetat rodninite i prijatelite. Nivniot dedo i nivnata baba `iveat vo selo @elino. Decata bea mnogu radosni koga gi vidoa doma{nite `ivotni. Dedo [ukri gi pro{eta niz dvorot i im gi poka`a jagniwata, teliwata i piliwata, a pesot [arko veselo skoka{e okolu niv. Baba Quqjeta gi pro{eta Viqdane i [presa vo gradinata i im nabra zreli ovo{ni plodovi.

25

Qq Ww

@` [{

Quqj Quqjeta sobira duwi. @ane ima {aren {al. Kowot Dori stasa prv na trkata. [trkot lovi `abi vo barata. barata. MALATA [PRESA Quqzim pi{uva doma{na zada~a. Malata [presa ne znae da pi{uva pa samo gi gleda slikite od knigata. Vo knigata ima interesni sliki so piliwa i zaja~iwa. [presa gi gleda slikite pa veli: “Quqzim, gledaj, ovde ima pet piliwa, {est zaja~iwa i tri `abi”. Quqzim se nasmea i i veli: “Bravo [presa, sega }e dobie{ nova boenka”. Dopolni:

__ A __ __

__ O __ __

D __ __ __

__ __ U __ __

E __

V __ __ __ __ K __

26

}umbe

ku}a

|erdan

~ador

~a{a

~e{el

xemper

xem

xip

SOSEDI ]ani i Xevdet se sosedi. Nivnite ku}i se pod eden pokriv. Sekoe popladne tie se zaedno i pijat ~aj. ^ajot im go podgotvuva Xemile, pogolemata }erka na ]ani. Kaj niv na ~aj doa|a i nivniot sosed \or|i. Sosedot \or|i se voshituva na vkusniot ~aj, {to go podgotvuva Xemile.

27

]}

^~

\|

Xx

Sve} vre}}a, xuxe, xamlii, xokej, ~orapi, ~evli, ve}a, vre ~ajnik, ~a{a a{a,, ~ador, |evrek, |um, |ezve, |erdan \or|i i \ur|a se brat i sestra. \ulten pravi ubavi |evreci. Xemot na baba Xemile e od {ipki, vi{ni i duwi. ]emal ima novi ~evli i novo sivo xemper~e.

DRUGARI Xeqo, ]emal i Xafer se drugari. @iveat vo ista zgrada i sekoj den igraat zaedno. Tie u~at vo isto u~ili{te i se vo isto oddelenie. Na golemiot odmor postojano odat zaedno. Sekoga{ odat vo du}anot na ~i~ko ^edo i kupuvaat vkusen |evrek. Negoviot sin \or|i e niven drugar.

28

cre{i

cedalka

yvezda

fener

helikopter

harmonika

yid

fazan

hor

Cvetan i Faton se dobri {ahisti. Halim i Yvonko se odli~ni fudbaleri. Tatkoto na Orhan vozi helikopter. Hodnicite na na{eto u~ili{te se ukraseni so cve}iwa. NA PRO[ETKA V~era bevme na pro{etka na Vodno. Ponesovme: topki, mre`i za fa}awe peperutki, domino i fotoaparat. Tamu vidovme drvja, cve}iwa, grmu{ki . . . Husein vide ververi~ka. Fani fati peperutka, a Hana se ispla{i od edna osa. Site ja slu{avme pesnata na slavej~eto. Vo dale~inata se gledaa visoki planini i ridovi, rekata Vardar, gradskiot stadion i mnogu fabriki. Sekoj od nas ~uvstvuva{e radost, gordost, zadovolstvo, ubavina i sre}a.

29

Cc

Ff

Yy

Hh

Fani Fani i Hanka u~at vo isto oddelenie. Cveta, Frose i Hajdi peat vo u~ili{niot hor hor. or. Dedo Femi i dedo Cane igraat {ah. Halid jade hamburger. DRUGARUVAWE Femi, Yvonko, Hana, Cveta i Halid se drugari i sekoga{ igraat zaedno. Site nosat igra~ki no Femi sekoga{ im veli da vnimavaat na negovite igra~ki bidej}i tie se novi. Femi po~nuva so svoite zdodevni zabele{ki pa veli: - Yvonko, eve ti go helikopterov, no vnimavaj, nov mi e, tato v~era mi go kupi. Cveta, gledaj, ova e moe kamion~e vnimavaj i toa e moe. Gledajte jas imam pove}e igra~ki. Decata gi ostavija igra~kite na Femi i po~naa da igraat zaedno so nivnite igra~ki. Site bea veseli samo Femi stoe{e nastrana sam so svoite igra~ki. Femi e osamen i ta`en. Znae{e deka pogre{i.

30

@`

@`

Zz

Z z

Aa

A a

Bb

Bb

Yy

Yy

Vv

V v

Ii

I i

Gg

G g

Jj

Jj

Dd

D d

Kk

Kk

\|

\|

Ll

L l

Ee

E e

Qq

Qq

Mm

Mm

]}

]} 31

Nn

Ww

Nn W w

Uu

Uu

Ff

F f

Oo

Oo

Hh

Hh

Pp

Pp

Cc

Rr

Rr

^~

C c

Ss

S s

Xx

Xx

Tt

T t

[{

[ {

Cc

32

GLASOVI I BUKVI

EDEN GLAS

EDNA BUKVA

KAKO IZGOVARAME

TAKA PI[UVAME

MAKEDONSKATA AZBUKA IMA 31 GLAS.

Sekoj glas se pi{uva so poseben znak koj se narekuva BUKVA.

33

BILJANA I ELKATA Nekolku dena pred Nova godina Ă­ rekov na Biljana: -Utre }e odam da kupam elka. -Sakam i jas da dojdam so tebe - mi re~e taa. -]e te odvedam - Ă­ rekov ]e ja odbereme najubavata. I pojdovme. Elkite se prodavaa vo eden {irok dvor, bea natrupani na kup. Zgme~eni. Kalni. A lu|eto gi gledaa, gi prevrtuvaa, gi frlaa, gi gazea. Biljana gi gleda{e za~udeno. - Elkite v {uma se mnogu poubavi - re~e taa. - Da - rekov - sekoe drvo e najubavo tamu kade {to raste. - Ne sakam otse~ena elka - re~e Biljana. - Ne sakam da gi se~at elkite. Jas ja poznavam Biljana, pa ne se za~udiv. Ja fativ za rakata i si pojdovme doma. A taa be{e ta`na. Taguva{e za otse~enite elki. Koga vlegovme vo na{iot dvor, taa zastana i go re~e ona {to go misle{e seto vreme: - Sakam da posadime vo dvorot `iva elka! - ]e posadime - Ă­ rekov. - I sekoga{ }e imame ubava elka.

Gligor Popovski

35

IZRAZUVAWE I TVOREWE

^ESTITKA

Zada~a Napi{i edna novogodi{na ~estitka.

36

SNEGOT E UBAV Snegot e ubav, koga vo no}ta na prozorecot tivko }e sleta. Snegulki koga po cel den veat i bela pokrivka pletat. Snegot e ubav, koga }e padne na ne~ija topla dlanka. Potoa koga vrz nego }e letne brza, strelovita sanka. Snegot e sekoga{ ubav no, najubav e koga }e stasa od vetrot nosen, na vcrveneto detsko nose. Vasil Mukaetov

Razmisli i odgovori 1. Kako e opi{ana ubavinata na snegot vo prvata strofa? 2. Koi igri gi igraat decata na snegot? 3. Koga snegot za decata e najubav?

Tvori • Napi{i nekolku re~enici, koristej}i gi i dadenite zborovi: Sne{ko, snegulki, sne`na topka, sanka, skii.

37

ZIMA Zimata e moja radost. Moja i na site deca. Taa ni nosi snegulki. Gi pokriva so bela pokrivka planinite, nivite, poliwata i ku}ite. Nadvor se e belo. Grankite na drvjata se navednale pod te`inata na snegot, misli{ deka eve sega }e se skr{at. Na niv ja nema ve}e ubavata pti~ja pesna. Pticite ne napu{tija. Otidoa na jug da baraat toplina. Samo po nekoe vrap~e doletuva na prozorcite. Ta`no poglednuva vo detskite o~i, kako da moli za malku tro{ki. Nasekade se slu{aat detski glasovi. Decata pravat Sne{ko. se igraat so sne`ni topki i nasekade jurat brzite sanki. I.S.

Razmisli i odgovori

1. 2. 3. 4. 5. 6.

[to pokriva snegot vo zima? Kako izgledaat grankite na drvjata vo zima? Kade zaminale preselnite ptici? Zo{to vrap~eto vo zimata e ta`no? [to pravat decata koga ima sneg? Koja e tvojata omilena zimska igra?

38

SNEGULKI PEPERUGI Snegulki peperugi letkaat, se rojat, belo sne`no jorgan~e so qubov go krojat. Gi pokrija nivite pokrivite, grankite, a decata radosni letnaa so sankite.

Nenad Xambazov

Zada~a • • 1. 2. 3. 4. 5.

Nau~i ja pesnata napamet! Dopolni gi slednive re~enici so zborovi: Decata vo zima se igraat na . Decata Sne{ko. Na Sne{koto mu stavaat nos od . Na glavata mu stavaat . Na Sne{koto decata vo rakata mu stavaat

.

39

SANKA Navrna golem sneg, a decata radosno istr~aa na ulicata, vle~ej}i gi svoite sanki. Beni vedna{ ja zabele`a ubavata sanka na Ardi. So nea Ardi kako veter se spu{ta{e od viso~inkata. - Mojata sanka ne ~ini! - Ă­ re~e Beni na majka si i vedna{ se rasplaka. - Ama, zo{to? - se za~udi majka mu. - Ja sakam sankata na Ardi, inaku }e pla~am, do utre! Majka mu vedna{ otide kaj Ardi i mu ja pobara sankata. Ardi be{e poslu{no dete, koe gi slu{a{e postarite i bez zbor ja dade sankata. Samo dve iskri na taga, svetnaa vo negovite o~i, dodeka go gleda{e Beni, kako ja vle~e zad sebe sankata. Beni zadovolno gi pokani ostanatite deca da mu se pridru`at. - Ne sakam da se sankam so tebe! Ne e ubavo da gi zema{ tu|ite raboti. Ova {to mu go napravi na Ardi, utre }e mi go napravi{ i na mene! mu re~e Romir i otide kaj Ardi. Beni ostana sam so tu|ata sanka vo svoite race. Aleksandar Popovski Zada~a Preraska`i go tekstot spored dadeniot plan: 1. Nezadovolniot Beni. 2. Sankata na Ardi. 3. Beni ostana sam.

40

KADE E NOSOT Stoel dedo - sne`en, bel v sneg do pojas, od sneg cel. Nemal ~evli, stoel bos. Imal dedo crven nos Nos od morkov sladok, zrel. Do{ol nekoj i go zel. O, nosovi koj li krade? Onoj morkovi {to jade. Vidoe Podgorec

41

TOPLA OBLEKA Narakvici, xemper nosam, ~orap~iwa topli dve, sneg~e vezden neka pa|a, ne mi studi mene, ne! Na glavata topla {apka, a i {al~e imam jas, nasekade tr~am, skokam, ne se pla{am od stud, mraz. I ~izmi~ki novi imam, so niv sum ko vojnik prav, pa zatoa koga studi, jas sum vesel, jas sum zdrav. Nenad Xambazov

Razmisli i odgovori

1. Kakva obleka nosime vo zima? 2. Zo{to nosime zimska obleka

42

RASKA@UVAWE

ZIMA

.

Tvori

• Za sekoja slika napi{i po edna re~enica.

43

RASKA@UVAWE

GODI[NI VREMIWA

PROLET

ESEN

LETO

ZIMA

Tvori

Za sekoe godi{no vreme napi{i po edna re~enica.

44

GODINA Zima, zima, sne`na zima, snegulki na dlanka ima. Vrz sankite, kako lani, tri meseci nasmeani: JANUARI, FEVRUARI, MART. Proletta, pak, cve}e nosi vo zeleni, bujni kosi. Tri meseci peat, yvonat, i niz livadi se gonat: APRIL, MAJ, JUNI. A letoto sile zlato i spie pod zlaten {ator. Polni se so sonce, ptici, tri meseci veselnici: JULI, AVGUST, SEPTEMVRI. Esenta e v crven fustan, i gorata ne e pusta! Vo poleto rod bez mera, tri meseci jadat, berat: OKTOMVRI, NOEMVRI, DEKEMVRI.

Vanda Homotska

45

Treba da znae{: - Edna godina ima ~etiri godi{ni vremiwa. - Godinata ima dvanaeset meseci. - Sekoe godi{no vreme ima po tri meseci. - Mesecot ima ~etiri nedeli. - Nedelata ima sedum dena.

Godi{ni vremiwa:

1. 2. 3. 4.

Prolet Leto Esen Zima

Denovi vo nedelata: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

Ponedelnik Vtornik Sreda ^etvrtok Petok Sabota Nedela

Meseci vo godinata:

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12.

Januari Fevruari Mart April Maj Juni Juli Avgust Septemvri Oktomvri Noemvri Dekemvri

46

NEKA NIE Koga sonce svetne v utro neka ni e DOBRO UTRO.

[tom e nad nas, na pol den neka ni e DOBAR DEN.

[tom zad ridot }e se skrie DOBRA VEÂťER neka ni e.

Vasil Kunovski

Razmisluvam i odgovaram 1. 2. 3. 4.

Koga velime Dobro utro? Koga se pozdravuvame so Dobar den? Koga go upotrebuvame pozdravot Dobra ve~er? Kako se pozdravuvame so roditelite koga odime na spiewe? 5. Koi drugi pozdravuvawa gi upotrebuvame?

47

VOL[EBNI ZBOROVI Orhan e male~ok i zatoa baba mu go u~i: - Mora{ da gi nau~i{ vol{ebnite zborovi! - Zarem postojat takvi zborovi? - Da, toa se: ve molam,, blagodaram,, povelete,, prostete,, izvinete... Sekoj od ovie zborovi e vol{eben. - Ti blagodaram, babo, {to me nau~i! Baba mu se nasmevna. Orhan go nau~i prviot vol{eben zbor, a toa toj i ne go zabele`a.

Nexati Zekerija

,,

Razmisli i odgovori

1. Koi vol{ebni zborovi mu gi ka`ala babata na Orhan? 2. Koga gi koristime zborovite: ve molam, povelete, blagodaram?

Tvori 1. Napi{i po edna re~enica upotrebuvaj}i gi slednive vol{ebni zborovi: Ve molam, povelete, blagodaram, prostete, se izvinuvam.

Zada~a 1. Dvajca po dvajca razgovarajte me|u sebe upotrebuvaj}i gi vol{ebnite zborovi. 2. Razgovarajte za primerno i neprimerno odnesuvawe.

48

POZDRAVUVAWE

Zada~a 1. Spored slikite, kako se pozdravuvame vo odredeni situacii?

49

,,,,,,,,,,,,,

LISICATA I KOKO[KATA - Kako si mi, kokoยกke, prijatelke bliska? - Se ka~uvam visoko, eve, gledaj, liske! - Piliwata kaj ti se, kolku mi se mili? - Ne gri`i se za niv, dobro si se skrile! - Dali ti se mirni, sakam da gi vidam, a, ako gi potfatam, podlec neka bidam! Mnogu dobro, tetko, jas tebe te znam, da gi vidiยก, liske, nema da ti gi dadam.

Ezop

50

TELEFONSKI RAZGOVOR Beni i Ardi bea na letuvawe vo Struga. Beni e od Skopje, a Ardi e od Gostivar. Vo Struga denovite gi minuvaa zaedno. Pri razdelbata si gi razmenija svoite telefonski broevi. Beni se javi kaj Ardi da go pokani za svojot rodenden. Beni: Dobar den, ovde e Beni od Skopje, }e ve molam mo`e li da go dobijam Ardi. Majkata: Dobar den Beni, eve sega Ardi }e se javi. Ardi: Zdravo Beni, mnogu mi e milo {to se javi. Kako si? Beni: Dobro. Se javuvam da te pokanam vo nedela da dojde{ kaj mene na rodendenska zabava. Ardi: Blagodaram, Beni, za pokanata. ]e se dogovoram so mama i tato za da me donesat vo Skopje i so zadovolstvo }e dojdam. Beni: Dobro, Ardi, se gledame vo nedela. Doviduvawe. Ardi: Doviduvawe.

Katerina Spasovska Zada~a 1. Dvajca po dvajca improvizirajte razgovor po telefon

51

Yidot ne e mesto za pi{uvawe i crtawe grafiti.

NEOBI^EN YID - Znaete li, deca, {to vidov denes? - [to? - Vidov eden neobi~en yid. - Kakov, yid? - Neobi~en yid. - A kakov e toj neobi~en yid? - Hm... toa e yid oboen so bela boja. - Pa, {to ima tuka neobi~no? - Kako {to ima neobi~no? Zamislete si deka po taa ulica `iveat mnogu deca, ama niedno od niv ne napi{alo ni{to na yidot, nitu pak frlilo kal na nego. Zarem toa ne e neobi~no?

IvanÂŁo Mitrevski - Majstorot

Razmisli i odgovori 1. 2. 3. 4.

Kakov yid videl avtorot? Zo{to avtorot veli deka yidot e neobi~en? Kako se odnesuvale decata od taa ulica? Kakvi se yidovite na zgradite i ku}ite vo mestoto kade {to `ivee{?

52

Knigata e mojot najdobar drugar

POZAJMENATA KNIGA Pozajmenite knigi ponekoga{ li~at na vistinski sira~iwa. Mi se slu~i edna{ da vidam kako edno dete gi vitka{e listovite na edna kniga. Toga{ mu rekov: - Zo{to podobro ne ja ~uva{ knigata? Deteto mi odgovori: - Pa, knigata ne e moja! - Go ~uvte li? Pozajmenite knigi treba da se ~uvaat podobro od svoite.

France Bevk

Razmisli i odgovori 1. Kako se odnesuvalo deteto so pozajmenata kniga? 2. Zo{to deteto se odnesuvalo taka so pozajmenata kniga? 3. Zo{to pozajmenite knigi treba podobro da se ~uvaat od svojte?

Zada~a 1. Od kade gi pozajmuvame knigite? 2. Kako se odnesuva{ ti kon pozajmenite knigi?

53

OPI[UVAWE NA PREDMETI

Razgledaj razmisli i odgovori

 Odberi eden predmet i opi{i go so pomo{ na dadenite pra{awa: 1. Imenuvaj go predmetot? 2. Od {to e napraven? 3. Za {to slu`i? 4. Koj go upotrebuva?

54

LAKOMOTO KU^E Edno ku~e pominuvalo preku rekata po edna greda. Vo zabite dr`elo koska. Poglednalo nadolu i se ogledalo vo vodata. Mu se storilo deka tamu ima drugo ku~e koe nosi pogolema koska. Ripnalo da mu ja zeme koskata na drugoto ku~e. No, vo vodata nemalo nikakva koska. Branovite ja odnele i negovata koska. Ku~eto ostanalo bez niยกto.

Ezop

Razmisli i odgovori 1. Zo{to ku~eto skoknalo vo rekata? 2. Kako ku~eto ostana bez nikakva koska? 3. Objasni gi zborovite: lakomost, sebi~nost, skr`avost, zavidlivost i qubomora.

55

, , , ,

PREPI[UVAWE

CRTANA PRIKAZNA

Detsko spisanie - Drugar£e

56

ÂťASOVNIK Sitno, glasno ~uka toj i vremeto sam go broi. Tika - taka, tika - tak... Denes ~uka utre pak.

Evgenija [uplinova Tvori  Napravi ~asovnik od karton.  Gi razgleduvame napravenite ~asovnici i diskutirame za vremeto. Zada~a • Sekoj u~enik samostojno se iska`uva kolku e ~asot vo negoviot napraven ~asovnik. Se iska`uva odredena aktivnost {to se • izvr{uva vo odreden ~as vo denot.

57

OPI[UVAWE

KOGA DVAJCA SE KARAAT - TRETIOT KORISTI

Razmisli i odgovori

1. 2.

Spored dadenite sliki sostavi prikazna. Napi{i naslov na prikaznata.

Zada~a: Ako znae{, raska`i za nekoja sli~na slu~ka.

58

KOKIÂťE - Zo{to tolku rano nikna, koki~ence belo? - Za{to ve}e stasa prolet vo grad i vo selo! - Zar od studot ne se pla{i{ i od snegot bel? - Zar ne gleda{, dete dragose istopi snegot cel!

Kiro Donev

59

CVET Eden golem ubav cvet mama mi kupi nekomu da go dadam qubov da mu podaram. Znam deka cvetot mo`e od zbor pove}e da zna~i od negovite `ivi boi iskreno prijatelstvo zra~i. Slavka Arsova

Zada~a:  Napravi ~estitka za praznikot na majkata

60

KOGO ORHAN NAJMNOGU GO SAKA Orhanoviot dedo pra{a: - Kogo ti najmnogu go saka{? - Tebe, odgovori Orhan. Orhan dobi sladoled. Orhanovata baba pra{a: - Kogo ti najmnogu go saka{? - Tebe, odgovori Orhan. Orhan dobi ~okolada. Orhanoviot tatko go pra{a: - Kogo ti najmnogu go saka{? - Tebe, odgovori Orhan. Orhan pojde v kino. Orhanovata majka go pra{a: - Kogo ti najmnogu go saka{? - Tebe, odgovori Orhan. Orhan e na lete~ka ~inija vo lunaparkot. Denes kaj Orhanovi dojdoa gosti. - Orhan, kogo ti najmnogu? Pra{a eden od dojdenite. Tamu bea dedo mu, baba mu, tatko mu i majka mu. Orhan ne odgovori, tuku vedna{ se izvle~e na ulica.

Nexati Zekerija

Razmisli i odgovori 1. 2. 3. 4. 5. 6.

Kako Orhan odgovoril na dedovoto pra{awe? [to dobil Orhan od svojata baba? Zo{to Orhan bil vo kino i lunapark? Zo{to Orhan ne odgovoril na pra{aweto na gostite? Kako ja ocenuva{ postapkata na Orhan? Kako bi postapil ti vo sli~na situacija?

61

RODENDEN Tome si igra{e sam na ulica. Site negovi drugar~iwa bea na rodenden kaj Traj~e. - Ajde, Tome, da ne zadocnime na rodenden! - go vikna Van~o, koj {totuku izleze od doma. - Jas nema da odam. Nemam pari da kupam podarok ta`no re~e Tome. Slu{aj, jas nosam dva podaroka. Eve, ~okoladata podari ja ti, a jas }e go podaram {ahot - predlo`i Van~o. - Samo nekolku miga podocna, me|u gostite na rodendenot, se slu{na i glasot na Tome. Aleksandar Popovski

,,,,

Razmisli i odgovori 1. Koj slavel rodenden? 2. Zo{to Tome ne sakal da odi na rodenden? 3. Kakov drugar e Van~o?

Tvori 1. Raska`i za tvojata pominata rodendenska zabava. 2. Ka`i edna rodendenska pesna. 3. Napravi rodendenska pokana ili napi{i rodendenska ~estitka.

62

PROLET IDE Vo livada, pokraj reka - treva meka. Peperutki i bumbari vezat {ari. Ven~iwa od cve}e pletat mravki ~eta. 多erdani od rosa celi ni`at p~eli. Pa zapea koj gi vide: - Prolet ide! Prolet ide. Miho Atanasovski

63

RABOTA VO GRADINATA Artan rabote{e vo gradinata. Koga mu se dobli`ivme, vidovme deka vo tri mali iskopani dupki sadi rozi. - Koga }e cvetaat rozite {to gi sadi{? - go pra{av jas. - Treba da rascvetaat vo maj. - Kakva boja se rozite? - pra{a Besa. - Kolku koreni tolku boi: bela, crvena, `olta, rozova i sina kako neboto. - ]e ima{ buketi vo prekrasni boi! - dodade Besa. - Ubavi kako son! - se soglasi so nea Artan. - Prviot buket od ovie rozi }e bide tvoj, Besa! - Ă­ veti Artan. O~ite na Besa plamnaa. Li~ea na golemi temjanu{ki.

Qutvi Rusi Razmisli i odgovori

[to rabotel Artan vo gradinata? Koga }e cvetaat rozite {to gi sadel Artan? Kakvi boi imaat nasadenite rozi? Na kogo Artan go veti prviot buket od rozi?

Dali znae{

Koga e denot na drvoto? Kade }e sadite drvca?

64

PRVIOT PROLETEN DEN Nad rodni polja sè u{te vo son, se razlea detski tivok ne`en yvon. De~iwa na pro{etka peat so glas vren. Pa denes e neli PRV PROLETEN DEN.

Evgenija [uplinova

65

PROLETTA NI DOJDE Zeleneat trevkite, bu~at matni vodi, raspeano, son~evo, utroto se rodi. Si otide zimata, se istopi snegot, iljada koki~iwa niknaa na bregot. A toploto vetrence ni bu{avi kosi, pticite - preselnici, od jugot gi nosi. Proletta ni dojde {arena i cvetna, prvata lastovi~ka ene, ve}e letna! Nenad Xambazov

Razmisli i odgovori 1. Kako poetot ja opi{uva proletta vo prvata strofa? 2. Koi se prvite proletni znaci? 3. Od kade se vra}aat preselnite ptici? 4. Opi{i ja sodr`inata na ~etvrtata strofa!

66

PRO[ETKA NIZ VSELENATA Dodeka mama raboti niz ku}ata, Yvonko igra razni igri. Sega leta niz vselenata... - Ela, mamo, na mojot brod! Samo da vidi{ kolku se prekrasni site planeti! Ne znae{ koja od koja e poubava! Ima mesto i za tebe. Ela! - ja pokani pak majka si. Stegaj}i go cvrsto volanot, Yvonko poka`a kon dolgiot stap na metlata. Majka mu i ne go slu{a. - Daj mi go toj kapak! Zo{to si mi go zel? Mi treba za ru~ekot - mu veli taa. - Ama, mamo, pa toj e volan na mojot vselenski brod. Kako mo`am da ti go dadam? Ela! ]e se pro{etame niz vselenata. ]e se raduva{... ]e vidi{ takvi ubavini za kakvi {to ne si sonuvala. Ela! Majka mu se nasmevna. Vleze vo igrata na svoeto dete.

Nada Zekmanova - Jakimova

Tvori • Zamisli deka i ti patuva{ so vselenski brod niz vselenata. • Niz nekolku re~enici napi{i za toa {to zamisluva{ deka }e vidi{ i do`ivee{.

67

PROLETNA PESNA Sneg se topi, bu~at vodi, cuti sliva, cuti dren. Sonce gree, slavej pee, prolet dojde, son~ev den. V cvet e selo, leta p~ela ptici {irat krilen let. Studot projde, prolet dojde, blesti v radost siot svet. Se se budi, se se ~udi, gali topol son~ev zrak, gree sonce, e~i yvon~e duva ju`en veter blag.

Gligor Popovski

68

VOZDUHOT I SONCETO Prozorecot od sobata nekolku dena e zatvoren. Sowa e bolna. Majka í ne saka da bide otvoren bidej}i taa e bolna. No, prozorecot ne misli taka, gi {iri staklenite race i krckaj}i {epoti: - Otvori me! . . . Otvori me, Sowi~ke! . . . Sowa naslu{uva. Koj li zboruva? I se seti. Naslu{uva u{te, a prozorecot pak {epoti: - Otvori me, Sowi~ke. Mene site mi se lutat, vozduhot, sonceto, cve}eto i pticite i mi velat: ,,Vozduh treba da ima Sowi~ka vo sobata. ^ist, ubav vozduh, so crcor pti~ji i so miris od cve}e. Treba da ima i sonce za da ozdravi{ poskoro,,. Sowi~ka se digna od krevetot i odvaj go podotvori prozorecot. Vo sobata vleze ~ist vozduh i miris od cve}e. Vo sobata vleze i Sonceto i na Sowa i gi pomiluva ra~iwata i liceto. Na Sowa i se vcrvija obrav~iwata. Dlaboko i ubavo po~na da di{e ~ist vozduh. I taka zaspa. Spie{e Sowi~ka cela no}. Sledniot den Sowa ve}e be{e zdrava i veselo tr~a{e vo gradinata. Evgenija [uplinova Zada~a • Preraska`i go tekstot spored dadeniot plan 1. Bolnata Sowa 2. [epoteweto na prozorecot 3. Crvenite obrav~iwa na Sowa

69

PREPI[UVAWE

PÂťELA I GULAB

Narodna prikazna Zada~a Prepi{i go tekstot taka {to slikite }e gi zameni{ so zborovi.

70

CRTE@ Od site `ivotni vo zoolo{kata gradina na Vaqon najmnogu mu se dopadna majmunot. [to sè ne prave{e: ode{e i se prevrtuva{e, so opa{kata se dr`e{e sa ni{alkite i se ni{a{e. Na sekoe pleskawe od lu|eto i toj pleska{e i otpozdravuva{e. Koga se vrati doma, Vaqon go zede blokot i boi~kite i po~na da go crta majmunot. No, kako i od kade da po~ne da go crta sega majmunot? Od glavata, od opa{kata, od stomakot? Navistina, od kade li se po~nuva? Po~na od opa{kata - izbri{a. Po~na od glavata - izbri{a. Pak se vrati od glavata i toa so druga boi~ka. Pa, pak so druga boi~ka i po malku gi izme{a site boi~ki. Na krajot, ja izbri{a potta od ~eloto i radosno istr~a kaj baba si. - Vidi, babo! - [to e toa? - Majmunot od zoolo{kata gradina. - Aha - go dobli`i taa crte`ot do o~ite, go trgna malku ponastrana, gi stavi o~ilata, go pogleda ubavo i re~e: - Dobar e, mnogu dobar! Tatko mu go pot~ukna po ramoto i re~e: - Taka, sine, taka! Sekoj crte` e ubav {tom e nacrtan so svoja raka.

Jovan Strezovski

Razmisli i odgovori

1. 2. 3. 4.

[to najmnogu mu se dopadnalo na Vaqon vo zoolo{kata gradina? [to pravel Vaqon koga se vratil doma? Kako e ocenet crte`ot na Vaqon? Kako Vaqon ja poka`al svojata upornost vo rabotata?

71

,

,

VOLK I [TRK Se zadavil volkot so edna koska i ne mo`el da ja iska{la. Toga{ go viknal {trkot i mu rekol: - Mili {trku, ti ima{ dolg klun, izvadi mi ja koskata od grloto, a jas }e te nagradam. [trkot go piknal klunot vo grloto na volkot i mu ja izvadil koskata. Toga{ rekol: - Sega daj mi ja nagradata. Volkot gi naostril zabite i rekol: - Zarem ne ti e nagrada toa {to ne ti ja pregrizav glavata koga mi be{e v usta?

Lav Tolstoj

Razmisli i odgovori

1. 2. 3. 4.

[to mu se slu~ilo na volkot? Od kogo volkot pobaral pomo{? Kako volkot go nagradil {trkot? Kako ja ocenuva{ postapkata na volkot?

72

VREDEN SI KAKO P^ELA

P^ELI - Koj raboti trudoqubivo kako p~elite? - Mravkite. - A koj raboti kako mravkite? - Lu|eto. - Da, ama ne sekoga{ i ne site. Dobrite i vrednite lu|e rabotat vo sekoe vreme. Tie ne se pla{at od rabotata. Taa gi nagraduva i vospituva. Zatoa, tie {to rabotat nikoga{ vo `ivotot ne gladuvaat. - A p~elite, dali tie gladuvaat? - Ne. - A mravkite? - Ni tie ne gladuvaat. Lete sobiraat hrana, a zime ja jadat taa hrana. P~elite i mravkite mnogu ja cenat rabotata.

Peni Trpkovski

Razmisli i odgovori 1. Opredeli ja temata na tekstot. 2. Koja e idejta na tekstot? 3. Napi{i nekolku poraki povrzani za vredniot i mrzliviot ~ovek .

73

OPI[UVAWE ,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,

Razgleduvam, razmisluvam i opi{uvam

• Odberi edno `ivotno i opi{i go so pomo{ na slednite pra{awa: 1. Imenuvaj go `ivotnoto. 2. Kade `ivee? 3. Opi{i go negoviot izgled. 4. So {to se hrani? 5. Vo tetratkata napi{i go iska`aniot opis.

74

Aprili-li-li Edna muva ovci ~uva. Eden pajak fati zajak. Edna osa odi bosa. Edno ma~e pla~e v ka~e. Eden molec stana lovec. Ha-ha-ha, hi-hi-hi aprili-li-li!

Nenad Xambazov

75

NAJUBAVIOT PLOD Eden tatko gi ispratil svoite tri sina na dale~ni mesta, za da mu gi donesat najubavite plodovi. Po nekoe vreme, sinovite se vratile. Prviot sin mu donel mnogu retko ovo{je, kakvo {to ne rastelo vo nivnata zemja. I vtoriot sin donel ovo{je, koe ne vireelo vo nivniot kraj. Samo najmaliot sin ne donel ni{to so sebe. - Kade se tvoite plodovi, sinko? - go pra{al tatkoto. - Moite plodovi tatko doprva treba da se rodat, bidej}i parite {to mi gi dade jas gi potro{iv, u~ej}i vo edno u~ili{te i tamu postignav golemo znaewe - odgovoril najmaliot sin. - Taka e, za ~ovek nema poubav plod od znaeweto - rekol tatkoto i radosno go pregrnal svojot najmal sin. Albanska narodna prikazna

Razmisli i odgovori

1. Kade gi ispratil tatkoto svoite tri sina? 2. Kakvi plodovi mu donele sinovite na svojot tatko? 3. Zo{to znaeweto e najskap i najubav plod?

• ^itaj, u~i, nau~i - znaeweto e bogatstvo. • Knigata e otvoren prozorec kon svetot. • Knigata e klu~ za otvarawe na mnogu tajni. • Knigata e mojot najveren drugar.

76

Gatanka

Da e £ovek, Ne e £ovek, A so £ovek zboruva? ( __ __ __ __ __)

PRIJATELI Jas imam novi prijateli, mamo. Kolku se dobri! Im go ka`av svoeto ime. Im go napi{av na ~eloto da me zapametat. »udni se moite prijateli. Tie znaat umni raboti. Mi raska`uvaat {to zboruvaat pticite, kade se ra|aat srebrenite poto~iwa, koj im tkae {areni fustan~iwa na livadite. Tie znaat sè. Eve gi sega vo mojata nova torbi~ka. Samo ako im podadam raka, tie vedna{ go otkrivaat svoeto srce pred mene. A nivnoto srce e zlaten klu~ za otvorawe na site tajni. Jas go najdov toj klu~, mamo. Kolku sum sre}en!

Makedonka Jan£evska

77

JAS,, TI,, TOJ . . . Jas, ti, toj, nie, vie, tie o, kakva li sila vo nas se krie. Jas, ti, toj, nie, vie, tie o, za kakvi dela sposobni sme nie. Jas, ti, toj, nie, vie, tie o, za mir i sre}a srce na{e bie. Ajde da se zdru`ime male~ki, no ~esni, ajde za dobrinata da peeme pesni.

Gligor Popovski

78

OPI[UVAWE lice

Razgleduvam, razmisluvam i opi{uvam

• Odberi eden lik i opi{i go so pomo{ na slednite pra{awa: 1. Vo koj rod pripa|a likot? 2. Opi{i go izgledot na likot. 3. Kako e oble~en likot? 4. Opi{i go tvoeto drugar~e.

79

JABOLKO SO U[I Vo sobata bea sami Elena i tatko í. Na masata ima{e ~inija so ovo{je. Elena zede edno golemo jabolko i pra{a: - Tato, zo{to jabolkoto nema u{i? Tatkoto go ostavi vesnikot i po~na zbuneto da razmisluva: - Pa...ova...znae{...- ne znae{e kako da í odgovori na ~udnoto pra{awe. - Zo{to jabolkoto nema u{i? - povtori Elena. - Zatoa {to mu padnale! - re~e tatko í. - A zo{to mu padnale?! - Zatoa {to ne gi mielo redovno! - I sega nema so {to da slu{a? - Nema! - potvrdi tatko í. Elena go ostavi jabolkoto i se str~a kaj ~e{mata da si gi izmie u{ite.

Sofe [terjoski

Zada~a • Diskutirajte za higienata - ^isto i zdravo telo. • Kolku higienata e potrebna za zdravjeto na ~ovekot? •

80

ISTOTATA E POLOVINA ZDRAVJE Lica: Dan~o,, Mama,, Tato. Dan~o: Mamo, mnogu sum gladen, daj da jadam! Majkata: Prvin, sine }e ka`e{ dobar den! Dan~o: Izvini, mamo. Stomakov mi e kako re{eto, koj }e ti pomisli na dobar den . Daj mi da jadam! Brzo! Majkata: Eh, Dan~o, sine, ne ~ini taka. Treba da se izmie{. Dan~o: Lele, u{te toa! Ti mamo ne si fudbaler i zatoa ne znae{ kolku sum jas sega izmoren! A so sapunot odamna sum skaran, i samata znae{. Mo`e i vaka, mamo, da jadam, nema ni{to da pre~i! Majkata: Site bolesti se dobivaat preku ne~istotija. Zaraznite bolesti se mnogu opasni... Dan~o: Jas sum tolku gladen {to bi izel i cel slon, a pak tie male~ki virusi }e gi lapnam kako lokum! [to veli{, a? Tatkoto: Dobar den. Majkata: Kako e vo bolnicata, {to ima novo? Tatkoto: Lo{i raboti. ]e vi raska`am sè, samo prvin da gi izmijam racete... Dan~o: Za tate ne e ~udno {to vnimava na ~istotata. Toj e lekar. A zo{to - jas? I taka ni{to ne mi fali! Tatkoto: Deneska vo bolnicata donesoa eden te`ok slu~aj. Vo edno u~ili{te se pojavila zarazna bolest. I toa poradi ne~istotija na nekoi u~enici. Tie ja prenesle bolesta i se ra{irila kaj mnogumina... Dan~o: Poradi ne~istotijata se pojavila zarazna bolest? Tatkoto: Da, sine, u~ili{teto e zatvoreno, a mnogu u~enici se nao|aat vo bolnica... Majkata: Ajde, sine, jadi, }e ti istine jadeweto... Dan~o: Sega... Stanuva poleka i odi da si gi izmie racete. Majkata molkum mu poka`uva na tatkoto i tie so znak se dogovaraat ni{to da ne re~at. Dan~o se vra}a i po~nuva da jade. Majkata: Prijatno jadewe, sine! Tatkoto: Prijatno jadewe, sine! Dan~o: Blagodaram.

Nenad Xambazov

81

SEMAFOR Jas prijatel tvoj sum, imam o~i tri, ako me po~ituva{ bezbeden si ti. Koga crveno oko sveti podzastani, stoj, patot e za vozila, ~uvaj `ivot svoj. Koga `olto oko sveti jas imam ubav lik, bidi gotov, no pri~ekaj barem, u{te mig. A {tom stanam zelen kako zelen list, kon drugata strana brzaj, patot ti e ~ist!

Pero Milenkovski

Razmisli i odgovori

1. 2. 3. 4. 5.

Za {to slu`i semaforot? Kakvi boi imaat o~ite na semaforot? [to ozna~uva crvenata boja? Za {to nè upatuva `oltata boja? [to poka`uva `oltata boja?

82

OPI[UVAWE

PREVOZNI SREDSTVA

Razgleduvam razmisluvam razgovaram

1. 2. 3. 4.

Od dadenite sliki odberi edno prevozno sredstvo. So pomo{ na pra{awata raska`i. Imenuvaj gi prevoznite sredstva. Za {to slu`i sekoe prevozno sredstvo?

83

VERVERICA I VOLK Ververicata skokala od granka na granka i padnala tokmu pred sonliviot volk. Volkot skoknal i sakal da ja izede. Ververicata go mole{e: - Pu{ti me! - Dobro, }e te pu{tam - Ă­ rekol volkot, - no sakam da mi ka`e{ zo{to vie ververicite ste tolku veseli. Mene sekoga{ mi e zdodevno, a vie tamu gore postojano igrate i skokate. Ververicata mu rekla: - Pu{ti me na drvo, a jas ottamu }e ti odgovaram, bidej}i vaka se pla{am od tebe. Volkot ja pu{til i ververicata se iska~ila na drvoto. - Tebe vol~ko ti e zdodevno zatoa {to si lo{ - mu rekla. - Nie sme veseli zatoa {to sme dobri i nikomu lo{o ne mu pravime.

Lav Tolstoj Zada~a 1. 1. 2. 3.

Raska`i ja narodnata prikazna spored dadeniot plan: Molbata na ververi~kata Pra{aweto na volkot Mudriot odgovor na ververi~kata

84

NAJGOLEMOTO SRCE - Znae li nekoj da nacrta srce? - pra{uva u~itelkata. - Jas znam! - se javi Dejan. - Dobro, Dejane. Ajde izlezi na tablata mu re~e u~itelkata. Dejan ja zede kredata i preku celata tabla nacrta golemo srce. Site deca za~udeno go gledaa. - Dobro, Dejan, na kogo e ova golemo srce? - pra{a u~itelkata. - Na dedo mi! - gordo odgovori Dejan. - A, zo{to e tolku golemo? - povtorno pra{a u~itelkata. -Zatoa {to vo nego treba da ima mesto za tato, za mama, za mene i za site dobri lu|e vo svetot - zadovolno odgovori Dejan. U~itelkata go pofali. Dejan gordo se vrati na svoeto mesto. O~ite mu svetkaa od radost.

IvanÂŁo Mitrevski - Majstorot

Razmisli i odgovori 1. [to pra{ala u~itelkata? 2. Koj se javil da crta srce? 3. Zo{to Dejan nacrtal golemo srce?

85

SKR@AVEC Vo nekoe selo `iveel selanec koj bil golem skr`avec. Edna{ trgnal na pat. Po patot se setil deka zaboravil da Ă­ re~e na `ena si da ne go potsekuva fitilot na sve}ata. Taka sve}ata pomalku }e gori. Toga{ brzo se vratil doma. Otkako Ă­ ka`al na `enata zo{to do{ol, taa mu rekla: Pa ti ve}e potro{i pove}e {to gi iskina ~evlite otkolku {to }e izgori sve}ata! Znaev deka }e gi iskinam. No, jas zatoa gi sobuv ~evlite i eve gi nosam v race.

Makedonska narodna prikazna

Razmisluvam i odgovaram

1. 2. 3. 4.

Kade trgnal da odi selanecot? Zo{to selanecot se vratil doma? [to mu ka`ala `enata na selanecot? Osven skr`avosta koja druga osobina ja poseduva selanecot

Zada~a Najdi nekoja druga {egovita prikazna i prepi{i ja vo tetratka.

86

NEKA VRNE Neboto e obla~no, pa|a sitna rosa, tie sivi oblaci mnogu radost nosat. Ete do`dot zavrna do`dot `ed }e zgazne, po nivi, po poliwa, `itoto }e rasne. A po do`dot sonceto }e po~ne da gree, se {to e poseano da rasne, da zree.

Vasil Kunovski

Razmisli i odgovori 1. Za{to do`dot ja gasne `edta? 2. [to }e rasne i zree po poliwata i nivite? 3. Zo{to sonceto i do`dot se potrebni za rastenijata?

87

UBAVATA RU@A So u~itelkata bevme vo gradskiot park. Mirko, Jovanka i Zoran si igraa. Odedna{ zdogledaa edna golema crvena ru`a. - Pogledajte kolku ubava ru`a! ]e ja skinam i }e ja stavam vo vazata za ukras - re~e Mirko. - Kolku e ubava! ]e ja skinam i }e ja ukrasam kosata - re~e Jovanka. - Ne, ne! Ru`ata jas }e ja skinam i }e í ja podaram na u~itelkata - vikna Zoran. U~itelkata gi slu{a{e svoite u~enici. Taa stana od klupata, pojde kon niv i im re~e: - Jovanke, tvojata kosa e tolku ubava, {to ru`ata samo }e í pre~i. Vo vazata i vo moite race taa brzo }e ovene. Za mene najubav podarok }e bide ako ru`ata ostane kade {to si e: site da ja gledaat i site da í se raduvaat. - U~itelkata ima pravo - rekoa decata i prodol`ija da si igraat.

\or|i Pr£kov

Razmisli i odgovori

1. Kade bile u~enicite so u~itelkata? 2. Zo{to decata sakale da ja skinat crvenata ru`a? 3. [to im rekla u~itelkata na u~enicite?

88

OPI[UVAWE rastenie

Razgledaj, razmisli i odgovori Odberi edno rastenie i opi{i go so pomo{ na dadenite pra{awa: 1. Imenuvaj go rastenieto. 2. Kade raste? 3. Opi{i go izgedot na rastenieto.

89

ORO NA MIROT Mnogu deca veseli, crni, `olti, beli, fateni vo oro igraat do zori. Decata kako da se od eden roden kat. Sekomu se tie sestra ili brat.

Evgenija [uplinova

90

HIMNATA NA DECATA Od site rasi: crni, beli i `olti krilja }e napravam. Od site nacii: nebroeni i razli~ni palata }e izgradam. Po srcata bezbojni {to se trendafili }e zasadam. @elbite na decata od svetot }e gi ispolnam...

Esad Bajram

91

TE[KA ZADAÂťA Agim deneska ima{e pismena zada~a po matematika. Koga se vrati doma, majka mu go pra{a: - Agim, gi re{i li zada~ite? - Re{iv dve, mamo. Tretata ne mo`ev. Be{e mnogu, mnogu te{ka. Negovoto ~etirigodi{no brat~e Bekim go slu{a{e razgovorot i pra{a: - Bate, kolku be{e te{ka zada~ata? - Mnogu, mnogu! - mu odgovori Agim. - Kolku ~antata so tvoite knigi? - pak pra{uva{e Bekim. - Ne! - veli brat mu. - Kolku eden slon te{ka? - Ne! Ne! - Kolku eden avtobus? - Ne! - Kolku eden voz? - Ne, ne! - mu odgovara Agim. I, za da mu objasni kako izgleda edna te{ka zada~a, go pra{uva svoeto ~etirigodi{no brat~e: - Kolku se 17 i 19? Bekim malku se zamisluva, broi vo sebe, pa veli: - Eh, bate, jas ne go znam toa. Jas znam da brojam samo do deset. I Agim znae deka Bekim mo`e da broi samo do deset. Tokmu zatoa mu postavi vakva te{ka zada~a. A maliot Bekim si zboruva: - Sega znam {to e toa te{ko. Toa e koga ne{to ne znae{. - Tokmu taka, itro moe sin~e! - radosno veli majka mu i go pregrnuva, a Agim od sram ve}e e crven do u{i.

Cane Andreevski Razmisli i odgovori 1. 2. 3. 4. 5.

Kolku zada~i re{il Agim? Zo{to Agim ne mo`el da ja re{i tretata zada~a? Kako Agim se opravdal za nere{enata zada~a? Kako Agim mu ja objasnil na Bekim te{kata zadaa~a? Kako maliot Bekim ja sfatil te{kata zada~a?

92

KOWOT I VOLKOT Kowot mirno si pase{e na edna livada. Go zdogleda volkot. Mu se pribli`i i mu re~e: - Sega moram da te jadam! Kowot na toa mu re~e: - Jadi me, no tatko ti ne jade{e kowi sose plo~i. Prvin im gi vade{e, pa potoa gi jade{e. Volkot pritoa pobrza i mu odgovori: - Pa i jas taka postapuvam! [tom go slu{na toa, kowot ja krena zadnata noga. Volkot se dobli`i. Toga{ kowot zamavna silno i so obete zadni noze go udri po mucka. Volkot padna mrtov. A kowot prodol`i da si pase na livadata.

Ezop Razmisli i odgovori Kade pasel kowot? [to mu rekol volkot na kowot? Kako odgovoril kowot? [to mu se slu~ilo na volkot?

93

STARIOT I MLADIOT Eden star i eden mlad ~ovek odele po pat. Na patot na{le }ese so pari. Mladiot go podignal i rekol: - Eve kako gospod sre}a mi prati. Stariot rekol: - Bogatstvoto e zaedni~ko. A mladiot mu odgovoril: - Jas go najdov i go zedov. Prodol`ile da odat ponatamu po patot. Odedna{ slu{nale kako nekoj zad niv vika: Koj go ukral }eseto so pari? Toga{ mladiot se ispla{il i rekol: - [to da pravime sega, dedo, na{ive pari zlo }e ni donesat. A stariot mu odgovoril: - ]eseto ti go najde, toa e tvoe, a ne na{e i zloto e tvoe. Taka mladiot go fatile i go odnele vo zatvor.

Lav Tolstoj

Zada~a Raska`i ja prikaznata sopored sledniot plan: 1. ]eseto so pari 2. Stariot i mladiot ~ovek 3. Parite nosat zlo

94

KRAVA BEZ LIVADA Eden selanec ima{e ubava krava. Taa dava{e mnogu mleko. Selanecot, mu ja prodade kravata na svojot sosed. Po nekoe vreme sosedot otide kaj prviot sopstvenik na kravata i mu re~e: - Slu{aj, prijatele, kravata {to mi ja prodade ne e dobra! Ne dava pove}e od dva tri litri mleko. Na toa sosedot mu odgovoril: - Jas ti ja prodadov svojata krava, no ne ti ja prodadov i svojata livada na koja pase{e kravata.

Narodna prikazna

MA^KA I LISICA Se dogovarale ma~kata i lisicata kako da se spasat od ku~iwata . Ma~kata rekla: - Jas ne se pla{am od ku~iwata za{to protiv niv znam edna itrost. Lisicata rekla: - Jas znam sedumdeset i osum itrosti, a ti samo edna i misli{ da se spasi{ od niv! I vo momentot dodeka sè u{te razgovarale nai{le lovci so ku~iwa. Ma~kata imala samo edna itrost: skoknala na drvo i ku~iwata ne mo`ele da ja fatat. Lisicata po~nala da gi pravi site itrosti no ku~iwata ja fatile.

Lav Tolstoj

95

VO TEATAR Lica: Edon, Era i kasierkata.

Kasierkata: Edon: Kasierkata: Era: Edon: Kasierkata: Edon: Kasierkata: Edon i Era: Era: Kasierkata: Edon i Era:

Edon i Era: Dobar den! Kasierkata: Dobar den, deca. Povelete! Edon: Nie sakame da ja gledame pretstavata Pinokio. Era: Bi sakale da znaeme koga i od kolku ~asot se prika`uva? Sekako. Pretstavata Pinokio se prika`uva sekoj den od 12 ~asot. Za koj den bi sakale bileti? Za utre ako mo`e? Sekako, mo`e. Dva bileta? Ne dva, tuku 30 bileti, Ve molam. Za nas i na{ite drugar~iwa od oddelenieto. 31 bilet Sevim. Eden bilet i za u~itelkata. Dobro de~iwa, 31 bilet. Malku kako da ste se skarale so matematikata. Ne, ne. Samo Sevim malku se zbuni. Povelete de~iwa, to~no 31 bilet. Blagodarime! Povelete 3100 denari. Do gledawe, de~iwa! Do gledawe!...

Aleksandra Taskovska

96

MA«E

EN, DEN, DORE

Edno ma£e, Samo pla£e. Ti mu vika{: - Pi{! Ono vika: - Ti mi`i{!

En, den, dore, Dlaboko e more; Vo moreto Kiselica! Kiselica - kisi, Najprviot ti si!

ENCI - MENCI

Enci, menci, Do kamenci, Tamu ima Tri sestri! Ajnc, raj, rike, Rike - dandarike!

Pogovorki

   

Koj posleden se smee, najslatko se smee. Dobroto so dobro se vra}a. Na lagata kusi i se nozete. Koga dvajca se karaat, tretiot dobiva.

Pogovorkite se kusi prozni tvorbi izmisleni od narodot za da iska`at nekoe mislewe za ne{to ili za nekogo.

97

Od slamki i kal gnezdo si pravi, sekoja prolet kaj nas }e se javi. (lastovica)

Sonce gree, slavej pee sedge e£i vesel yvon, razvigor£e toplo vee, gorata se budi od zimskiot son.

(prolet)

Toj se pravi va`en so dolgiot klun, `abite gi lovi bez mre`a i £un. ({trk)

[tom }e dojde prolet, od cvet£e na cvet, za decata zbira zdrav i sladok med.

Pticite preselnici se selat na jug, ora£ot gi ora nivite so plug.

(p£ela)

(esen)

[tom nastapi toa vreme, sedge pa|a siten sneg, decata se lizgaat so sanki niz breg.

(zima) Gatankite se kusi tvorbi, vo koi ve{to e prikrieno vistinskoto zna£ewe za ne{to ili za nekogo.

98

JUNI Na krajot na u~ebnata godina u~itelkata napi{a na tablata: Zo{to go sakame juni? A eve {to napi{aa decata vo svoite tetratki: Ivan - Juni go sakam za{to vo gradinata donesuva crveni vi{ni, `olti kajsii i mladi ptici po grankite na drvjata... Lile - Juni go donesuva letniot raspust. Zlatko - Juni ja stopluva vodata vo rekata. Na nejzinite bregovi ostava zlaten pesok i ja otvora prvata pla`a. Vesna - Junskite ve~eri se polni so svetulki i yvezdi. Dim~e - Vo juni dedo mi ja kosi livadata. Vo juni poslednoto yvon~e odyvonuva i im veli na decata: - Sre}en raspust,, dragi moi! Sre}no leto!

Vidoe Podgorec

99

LETEN RASPUST Junsko yvon~e yvoni, ~asot zaden te~e, u~itelot nasmean na site im re~e: Pobrzajte sega, razigrani i bodri, kon rekite penlivi i ezerata modri! Vasil Kunovski

100

BROIME OD 1 DO 100 1. Azra ima devet godini. 2. Filip nacrta eden petel, dve koko{ki i sedum piliwa. 3. Majka mi ima trieset i dve godini, tatko mi trieset i {est, baba mi pedeset i sedum, a dedo mi ima {eeset i edna godina. Treba da znae{ • Zborovite {to ozna~uvaat to~no ili pribli`no koli~estvo se vikaat broevi

0 - nula 1 - eden 2 - dva 3 - tri 4 - ~etiri 5 - pet 6 - {est 7 - sedum 8 - osum 9 - devet 10 - deset

11 - edinaeset 12 - dvanaeset 13 - trinaeset 14 - ~etrinaeset 15 - petnaest 16 - {esnaeset 17 - sedumnaeset 18 - osumnaeset 19 - devetnaeset 20 - dvaeset

21 - dvaeset i eden 22 - dvaeset i dva 30 - trieset 40 - ~etirieset 50 - pedeset 60 - {eeset 70 - sedumdeset 80 - osumdeset 90 - devedeset 100 - sto

Zada~a: Napi{i gi broevite od 30 do 100

30

i

1 2 3 4 5 6 7 8 9

trieset i eden trieset i dva _______________ _______________ _______________ _______________ _______________ _______________ _______________

102

RE^ENICA 1. Mimoza ~ita. 2. [to ~ita Mimoza? 3. Ej, Mimoza ~ita!

Treba da znae{ • Edna celosno iska`ana ili napi{ana misla se narekuva re~enica. • Re~enicata spored iska`anata misla mo`e da bide: raskazna, pra{alna i izvi~na.

RE^ENICA RASKAZNA

U~am.

.

PRA[ALNA

U~i{ li?

?

IZVI^NA

U~i!

!

Raskazna re~enica 1. Decata igraat fudbal. 2. Lejla sadi cve}e. 3. Beni pee vo horot. Treba da znae{ • Re~nicata so koja ne{to raska`uvame, preraska`uvame, soop{tuvame, opi{uvame ili odgovarame na pra{awa se narekuva raskazna re~enica. •

Na krajot od raskaznata re~enica stoi znakot to~ka

. 103

Pra{alna re~enica

1. Koga }e odi{ vo u~ili{te? 2. [to crta Sara? 3. Kade e mojata kniga? Treba da znae{ • Re~enicata so koja ne{to pra{uvame ili nam nè pra{uvaat se narekuva pra{alna re~enica. •

Na krajot od pra{alnata re~enica stoi znakot pra{alnik

?

,,

Izvi~na re~enica 1. 2. 3. 4.

Donesi mi ja tetratkata! Izlezi nadvor! Sakam ~okolado! Ura! Denes }e odime vo park!

Treba da znae{ • Re~enicata so koja ne{to izvikuvame, se ~udime, iska`uvame `elba, sre}a, radost, taga, bolka, zapoved, naredba ... se narekuva izvi~na re~enica. •

Na krajot od izvi~nata re~enica stoi znakot izvi~nik

!

104

INTERPUNKCISKI ZNACI Treba da znae{ • Znacite so koi se ozna~uvaat re~enicite se narekuvaat interpunkciski znaci.

To~ka

- Se pi{uva na krajot na raskaznata re~enica.

Pra{alnik

- Se pi{uva na krajot na pra{alnata re~enica.

Izvi~nik

- Se pi{uva na krajot na izvi~nata re~enica.

AKO SAKA[ POVE]E DA NAU^I[

Zapirka

Dve to~ki

- Se pi{uva vo re~nica koga pravime mala pauza pri ~itawe i koga gi razdeluvame zborovite {to gi nabrojuvame.

- Se pi{uvaat pred da po~neme da nabrojuvame i pred govorot na nekoj {to zboruva.

Primeri: 1. Ana go ~ita{e, a potoa go preraska`a tekstot. 2. Kade si? 3. Pogledni! Eve ja tvojata tetratka! 4. Beni vo ranecot nose{e: knigi, tetratki, penkala, molivi i boi~ki. 5. Nastavni~kata re~e: “Utre }e odime na izlet.”

105

IMENKI Sè na svetot ima svoe ime • Sekoj predmet sekoe su{testvo {to postoi vo prirodata i seto ona {to go ~uvstvuvame ili zamisluvame ima svoe ime.

cve}e

moliv

zajak

klupa

do`d

no}

taga

radost

Treba da znae{ •

Zborovite so koi gi imenuvame predmetite, su{testvata, pojavite i poimite se narekuvaat imenki. Poimi (ona {to go ~uvstvuvame ili si go zamisluvame).

IMENKI SU[TESTVA

dete zajak cve}e jabolka

PREDMETI

kniga moliv prozorec stol

POJAVI i POIMI

,

do`d prolet radost taga

106

Vidovi imenki Imenkite se delat na: IMENKI

1.

OP[TI

ku}a reka grad

2.

SOPSTVENI

Arta Osmani [arko Skopje

Treba da znae{ • Onie imenki {to se zaedni~ko ime za pove}e predmeti ili su{testva so zaedni~ki osobini se narekuvaat op{ti imenki. • Op{tite imenki se delat na: Konkretni - materijalni predmeti Apstraktni - ona {to go ~uvstvuvame ili zamisluvame • Op{tite imenki se pi{uvaat so mala bukva.

• Imenkite koi ozna~uvaat sopstveno ime i prezime na lu|eto, ime na `ivotno, imiwata na gradovite, selata, rekite, planinite... se narekuvaat sopstveni imenki. • Sopstvnite imenki se pi{uvaat so po~etna golema bukva.

OP[TI Konkretni Apstraktni masa klupa Qubov omraza grad reka den no} cve}e drvo vozduh oblak voda ~a{a do`d sonce topka kukla taga bolka ku~e ma~e sre}a radost pile lastovi~ka misla `elba

SOPSTVENI Ana,Melita Iseni, Xeki Skopje, Vardar, Vodno Aron, Bruno, Sara [ar Planina Ohridsko Ezero Makedonija,, Albanija

107

GOLEMA BUKVA

Treba da znae{!

Golema bukva pi{uvame:

• Sekoga{ vo po~etokot na re~enicata. 1. Decata igraat fudbal. 2. Na masata ima{e vaza so cve}e. • Koga pi{uvame sopstveno ime, prezime i prekar: 1. Marija Petrevska-Mare ja dobi prvata nagrada. • Koga pi{uvame posebni sopstveni imiwa na `ivotni: 1. Ku~eto [arko veselo tr~a{e. 2. Na nivata pase{e kowot Dor~o. • Koga pi{uvame imiwa na geografski poimi: 1. Grad: Skopje, Tetovo, Prilep, Ohrid 2. Selo: [i{evo, Nerezi, Zelenikovo 3. Dr`ava: Makedonija, Bugarija, Albanija, Srbija 4. Reka: Vardar, Treska, Radika 5. Planina: Vodno, Pelister, Korab 6. Ezero: Ohridsko Ezero, Dojransko Ezero 7. More: Egejsko More, Jadransko More

Koga pi{uvame imiwa na praznici: 1. Nova Godina, Bajram, Bo`ik

108

GLAGOLI

1. Deteto ~ita. 2. Devoj~eto sedi. 3. Denes vrne do`d.

- [to pravi deteto? - [to pravi devoj~eto? - Kakvo e vremeto denes?

Treba da znae{ • Zborovite koi ozna~uvaat rabota, sostojba i dejstvo se narekuvaat GLAGOLI.

GLAGOLI RABOTA

tr~am pi{uvam

SOSTOJBA

stojam spijam

DEJSTVO

rastam grmi

Rabota • Zborovi so koi ozna~uvame rabota i dvi`ewe: pi{uva, crta, ~ita, odi, pee, gradi, zboruva, tr~a, skoka, nosi, vozi, leta...

Sostojba

• Zborovi so koi ozna~uvame sostojba (polo`ba na teloto vo miruvawe): le`i, sedi, stoi, se odmora, `ivee, mol~i, misli, spie...

109

Dejstvo • Zborovi so koi ozna~uvame dejstvo ili slu~uvawe vo prirodata i kaj ~ovekot: cveta, razlistuva, venee, grmi, vrne, vee, mirisa, se razdenuva, se stemnuva, se pla{i, raste, staree, slabee, se zdebeluva, ta`en, sre}en, `ali, bolen...

Zada~i 1.

Povrzi ja imenkata so glagolot {to i odgovara: Ku~eto

pi{uva

Veterot

gotvi

Yvon~eto

lae

U~enikot

duva

Majkata

yvoni

2. Napi{i gi glagolite pod slikite:

_________

_________

__________

___________

____________

3. Dopolni gi re~enicite! Sara ____________________ vo hor. Mama ____________________ ru~ek. Dedo _____________________ vesnik.

110

POTVRDNI I ODRE^NI RE^ENICI Razgledaj gi re~enicite! 1. 2. 3. 4. 5.

Nekoj ima tetratka. Ti ima{ topka. Jas bev vo u~ili{te. Sakam! ]e slu{am muzika.

1. Nekoj nema tetratka. 2. Ti nema{ topka. 3. Jas ne bev vo u~ili{te. 4. Ne sakam! 5. Nema da slu{am muzika.

Kakva razlika sogleduva{ me|u ovie dva vida na re~enici? Na levata strana ne{to se tvrdi. Na desnata strana toa {to e potvrdeno se odrekuva. Treba da znae{ • Re~enicata so koja tvrdime deka ne{to e to~no, ne{to se potvrduva se narekuva POTVRDNA re~enica. • Re~enicata so koja ne{to odrekuvame se narekuva ODRE^NA. re~enica.

RE^ENICA POTVRDNA

ODRE^NA

DA

NE

ZADA^A 1. Potvrdnite re~enici napi{i gi vo odre~na forma, a odre~nite vo potvrdna forma: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8.

Denes }e odam vo u~ili{te. Imame likovno. Jas ja zedov gitarata. Spremame priredba za roditelite. Nie ne bevme vo kino. Vo Ohrid vremeto ne be{e ubavo. Ne sakam da razgovaram sega za taa slu~ka. Jas nemam ma~e, imam samo ku~e.

111

GLAVNI DELOVI NA RE^ENICATA

Beni igra fudbal.

Sara ~ita kniga.

Koj igra fudbal? [to pravi Beni? [to igra Beni?

Koj ~ita kniga? [to pravi Sara? [to ~ita Sara?

Beni, Sara - sopstvena imenka Igra, ~ita - glagol, dejstvo Fudbal, kniga - ime na fizi~ka aktivnost i ime na predmet. Ovie zborovi se osnovni delovi vo re~enicata.

• Re~enicata se sostoi od tri glavni delovi: podmet, prirok i predmet. • Ostanatite zborovi vo re~enicata stojat za da gi objasnat ili opi{at glavnite delovi. RE^ENICA

PODMET

PRIROK

PREDMET

2

1

3

Beni Driton

igra sviri

fudbal na gitara

112

PODMET

Koj go vr{i dejstvoto? 1. Baba mesi pita. 2. Jeta bere jagotki. 3. Gonxe sviri na violina.

- Koj mesi pita? - Koj bere jagotki? - Koj sviri violina?

Treba da znae{ • Podmetot go imenuva ili ni poka`uva koj ja vr{i rabotata (dejstvoto) vo re~enicata. • Podmetot vo re~enicata go barame so pra{aweto KOJ?

PRIROK

[to pravi podmetot? a. Sevim pravi torta. b. \ur|a jade gevrek. c. Trim vozi velosiped.

- [to pravi Sevim? - [to pravi \ur|a? - [to pravi Trim?

Treba da znae{ • Prirokot ja poka`uva rabotata (dejstvoto) {to ja vr{i podmetot. • Prirokot e glaven del na re~enicata.Ne postoi re~enica bez prirok. • Kolku priroka ima vo re~enicata vo tolku delovi mo`e da ja podelime. • Prirokot se bara so pra{aweto [TO?

PREDMET 1. Mama mesi kola~i. 2. Agron pi{uva doma{na. 3. Marko pie sok.

- [to pravi mama? - [to pravi Agron? - [to pravi Marko?

Treba da znae{ • Predmetot e dodatok na prirokot. Prirokot go prefrla dejstvoto na predmetot taka {to ja menuva celta na dejstvoto. • Predmetot go nao|ame so pra{aweto [TO? KOGO? za direkten predmet i KOMU? za indirekten predmet.

113

Re£nik na pomalku poznati zborovi

A Alova - crvena

B Bie - £uka Bodri - ohrabruva

V Veselo - radosno Voshituva - voodu{evuva, raduva Vol{ebni - neobi£ni, nesekojdnevni Vireelo / ne vireelo - rasne, uspeva / ne rasne, ne uspeva Viorat - letaat na site strani V£udovideno - iznenadeno

G Grmu{ki - pove}e rastenija izrasnati zaedno Gonat - brkaat Gordost - £uvstvo, sostojba na prijatno £uvstvo

E

E£i - se slu{a na daleku glas ili zvuk

Z Zagri`en - zamislen, neraspolo`en Zori - rano utro Zdodevno- dosadno

S Stasaa - pristignaa, dojdoa Se sokri - se skri Sonliv - pospan

T Tro{ki - ronki, sitni par£iwa od leb Ta`en - neraspolo`en, nevesel, nesre}en Trudoqubivo - vredno

114

O Osamen - sam Omilena - sakana

P Postojano - redovno, sekoga{ Pesot - pes, ku£e Plamnaa - svetnaa Pro{epoti - tivko prozbore

R Rojat - se pojavuvaat vo pogolemo koli£estvo (ptici, p£eli, misli, idei) Rozi - ru`i, trendafili

I

Izlet - ednodnevna pro{etka, ekskurzija Improviziraj - ve`bi niz gluma, imitacija Idnina - ona {to doprva doa|a Izbezumen - mnogu upla{en

J Jurat - brzo dvi`ewe

L Letkaat - letaat, se dvi`at vo vozduhot Lakomo - `elba da se dobie pove}e Ledinka - mala ramnina so treva

M Mudrost - umnost, itrost

C Crcor pti£ji - pti£ji glas

« £uvte li - slu{navte li £esni - pravedni, iskreni

115

SRE]EN LETEN ODMOR

116


Македонски јазик за заедниците