kon drugite moriwa i okeani vo svetot. Osven Germanija, Polska i Romani ja koi imaat izlez na more, drugite {est dr`avi se kontinentalni zemji. Me|utoa i tie imaat izlez na more preku dve zna~ajni me|unarodni i plovni reki: Dunav i Rajna. Dunav e plovna reka od gradot Ulm vo Germanija do Crnoto More. Toj so ploven kanal e povrzan so rekata Majna, a Majna so re kata Rajna. Taka e sozdaden eden dolg voden pat koj gi povrzuva Crnoto so Severnoto More. Na toj voden pat se povrzani devet podunavski zemji. Od niv pet se vo Sredna Evropa i toa: Germanija, Avstrija, Slova~ka, Ungarija i Romanija, a dve vo Ju`na i dve vo Isto~na Evropa. Rekata Rajna, pak, ja povrzuva [vajcarija so Severnoto More, a preku Majna so Crnoto More. So ploven kanal Rajna e povrzana so rekata Rona vo Francija i e sozdaden ploven pat koj gi povrzuva Severnoto so Sredozem noto More.
E V R O P A
Vo Sredna Evropa se nao|aat dr`avite: Germanija so glaven grad Ber lin, Avstrija so Viena, Slova~ka so Bratislava, Ungarija so Budimpe{ta, Lihten{tajn so Vaduz, Romanija so Bukure{t, Polska so Var{ava i [vajcarija so Bern. Site ovie dr`avi opfa}aat 12% od teritorija ta na Evropa. Od ovie dr`avi najgolema po povr{ina i naselenie e Germanija, a na jmala Lihten{tajn. Dunav
Aktivnosti na ~asot: - Zo{to Sredna Evropa ima povolna geografska polo`ba? - So koi moriwa Dunav i Rajna ja povrzuvaat Sredna Evropa?
Za onie {to u~at pro{ireno i prodlabo~eno Pro~itaj od geografskata ~itanka za rekata Dunav i napravi kratok esej.
73