Ezera Ezerata vo Evropa se mnogubrojni, no relativno mali po povr{ina. Zafa}aat okolu 135 000 km2. Najkarakteristi~ni se karelo-finskite ezera na sever, kade {to se sre}avaat okolu 60 000 ezera so okolu 72 000 km2 povr{ina. Ezerata Onega i Ladoga i ju`no{vedskite ezera se najgolemi vo Evropa. Del od prirodnite ezera se nao|aat na Alpite, na Rodopite i na Karpatite. Pokarakteristi~ni se: @enevskoto, Bodenskoto, Ciri{koto, Bledskoto, Bohiwskoto, Ohridskoto, Prespanskoto Ezero itn. Postojat golem broj ve{ta~ki ezera {to se koristat za plovidba, za navodnuvawe i za proizvodstvo na elektri~na energija. Mo~uri{ta Mo~uri{tata vo Evropa se najrasprostraneti vo primorskite delovi na Holandija i na Germanija sprema Severnoto More i vo pribre`nite delovi na Arkti~kiot Okean. Vo Evropa ima i povr{ini pod lednici, okolu 120 000 km2. Se nao|aat prete`no vo oblastite na Arktikot, Skandinavskiot Poluostrov, Island i na Alpite.
zada^i ‡ Na karta na Evropa pronajdi gi rekite i kanalite preku koi se povrzuvaat: ‡ Severnoto i Crnoto More; ‡ Atlantskiot Okean i Sredozemnoto More; ‡ Balti~koto More so Kaspiskoto Ezero i Crnoto More.
RE^NIK NA POIMI VODNI RESURSI ‡ prirodni bogatstva koi ~ovekot gi eksploatira i prisposobuva na svoite potrebi. Vodnite resursi se koristat vo mnogu sferi na ~ovekovoto `iveewe: za transport, za elektri~na energija, za ishrana, za turizam ... EZERO ‡ vdlabnatina na kopnoto koja e ispolneta so voda, a ne e vo neposredna vrska so more. REKA ‡ masa na voda, koja od izvorot kon utokata vo more, ezero ili druga pogolema reka se dvi`i niz re~no korito preku Zemjinata povr{ina. RE^EN SLIV ‡ povr{inata od koja edna reka preku svoite pritoki ja sobira vodata. Re~nite slivovi me|u sebe se odvoeni so vododelnici. RE^NA MRE@A ‡ zbir na re~ni tekovi vo edna oblast, vo edna dr`ava, na ostrov ili na kontinent bez razlika dali se povrzani me|u sebe ili ne. HIDROGRAFIJA ‡ geografska disciplina, koja se zanimava so evidencija i opi{uvawe na hidrografskite objekti, kako {to se: okeani, moriwa, ezera, reki, kanali, mo~uri{ta, izvori, bunari i sl.
PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA EVROPA
More se vlevaat rekite Ebro i Rona, a vo rabnite moriwa se vlevaat pove}e reki: na primer, vo Jadranskoto More pokarakteristi~ni se rekite Po (Italija), Cetina, Neretva, Bojana i Drim na Balkanskiot Poluostrov, a vo Egejskoto ‡ Vardar, Bistrica, Struma i Marica. Vo Crnomorskiot sliv pripa|aat golemite reki, kako {to se Dunav, Dnestar i Dnepar i Don preku Azovskoto More. Tie zafa}aat golema slivna povr{ina. Osobeno se istaknuva Dunav so pravec na re~niot tek od zapad kon istok i mnogu razvien sliv. Izvira na planinata [varcvald vo Germanija, pa preku Avstrija gi povrzuva Panonskata i Vla{kata Nizina. Ima dol`ina od 2 850 km, so povr{ina na slivot od 870 000 km2. Vnatre{niot zatvoren sliv na Kaspiskoto Ezero, pokraj drugite, od evropskata teritorija gi opfa}a slivovite na rekite Volga i Ural. Volga so 3 530 km e najdolgata reka vo Evropa, so povr{ina na slivot od 1 380 000 km². Poradi klimatskite priliki, rekite vo Evropa najvisok vodostoj imaat vo zima i vo prolet. Pogolem del od navedenite reki se plovni, uredeni za plovidba i me|usebno povrzani so plovni kanali, taka {to Evropa ima pove}e od 100 000 km re~no-kanalski plovni pati{ta. Popoznati kanalski sistemi se kanalite {to gi povrzuvaat Volga so Don (povrzanost na Crnoto More so Kaspiskoto Ezero i Moskva); Balti~ko i Belo More (preku ezerata Ladoga i Onega); kanalot Mitelland koj gi povrzuva Rajna ‡ Vezer ‡ Laba i Odra. Vo Francija site plovni reki se povrzani me|u sebe i so rekata Rajna, taka {to ekonomskoto zna~ewe na rekite, pokraj potrebite za voda za piewe, vo zemjodelstvoto, vo industrijata i vo energetikata e mo{ne golemo i vo sferata na soobra}ajot i transportot, razmenata na stoki i uslugi.
17