Krila 10 1986 by Milan Korbar

{AJ DELA ZVEZA

Ef1

KAJ DELA ZVEZA

Ef1 KAJ

DEL

Letalska zveza Jugoslavije je organizacijo prireditev ob proslavljanju stoletnice rojstva nalega prvega motornega letalca E. Rusjana zaupala Zvezi letalskih organizacij Slovenije. Priredili smo osrednjo jugoslovansko proslavo s svtK!ano akademijo, postavili letalsko razstavo ln razstavo o E. Rusjanu, I.zdall razilrjeno ItevlIko KRIL posvtK!eno temu Jubileju, s sodelovanjem JVL, helikopterske enote milice ln Adrie Izvedli dvodnevni miting, ki si ga je ogledalo 100.000 otrok ln odraslih, ob 75-letnlcl prve slovenske knjiilce pa Izdali prvi priročnik za jadralne letalce v slovenskem Jeziku. ee je Ilo VH tako, ko smo si zamislili ln leielI, ve samo organizacijski odbor (na sliki med sejo), ki ga je vodil nal predsednik Alojz Gojčlč - mimo pa lahko zapllemo, da Rusjanovega spomina nismo osramotili..• (Foto: Jure p..totnlk)

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

* Ke'L,4 "* "* LETO XVI

OKTOBER 86

ST. 10

Zdravice ob proslavi in navdu~eni vzkliki nepregledne mnotice gledalcev z mitinga so samo ~e lep spomin ... Spet se začenja rutinski letalski vsakdanjik, kolikor je seveda v tem letnem času ~e sploh letalski. Jekleni pogledi pogumnih pilotov in padalcev so vse manj romantično uprti v sinji obzor zaskrbljeno se sklanjajo nad statistikami in bilancami, saj ~portnemu letalstvu navzlic zavidljivim uspehom vse bolj trda prede. Stro~ki rastejo z vrtoglavimi indeksi,pa naj bodo to tisti na devizni podlagi ali pa taki z na~ega zelnika. Pravijo, da inflacija najbolj udari reveta. Delček teh skrbi smo pokazali tudi na na~em delu razstave na Brniku ... Na papirju smo sicer lepo zapisali drutbeni dogovor za zbiranje denarja za letalstvo za zvezni ravni od letos do 1990 vendar je od papirja do cekina najbrt ~e dolga in trnjeva pot Zaradi posebne brni~ke ~tevilke KRIL, so nekatera poročila s poletnih tekmovanj pri~/a na vrsto ~e/e tokrat, precej pa jih je ostalo ~e za prihodnjič. Tako lahko danes berete o republi~kem prvenstvu padalcev v Mariboru in rallyju v Postojni, za naslednjo ~tevilko pa sta te pripravljeni zanimivi poročili o jadralskih dirkah v Mengnu in Rietiju. Upajmo, da bo pismono~a prinesel tudi kaj iz Ankare, z drtavnega rallyja, od zmajarjev in modelarjev... Za zmajarje objavljamo strokovni prispeve.k o upravljivosti rjuhce, za ljubitelje napetih dogodiv~čin pa spomine Viktorja Ulčarja na grozljive ure enain~tiridesetega na braniku domovine Razen ~esterke Letečih zvezd sta bila na Brniku najbolj nova, pa ~e ljudem najboj blizu, oba leteča mopeda, ki sta se neutudno zvirala gledalcem nekaj metrov nad glavami. Kdor te ni sposoben sicer in ~e denarno ne za hitrosti nad 1000 kilometrov na uro z nekaj ton težko letlampo, ni vrag, da ne bi zmogel takele sprdačine! Tem tihim ultralahkim željam tisočih oManov z brni~kega veletravnika posvečamo dana~njo naslovnico, ki jo je posnel Milan Rebrec iz Maribora. UREDNIK

~~ .• ,. ~ 1

18 100 let (fotoreportaža) 4 Stabilnost zmaja 22 Letalska pošta 6 Moj ognjeni krst Angleština za letalce 28 10 " -::':-;:" '~ Padalci v Mariboru 30 14 MC Airbus? ~::~:::, .,~ cel Kras in Ribnico (vložek) Bled - sonce in termika 17 Letalski vestnik l - li. ,

_t ,1

....-.- ...

,~.1i·

••,I:~

, ....1 " ..... ••

._1.; ••

str."8

IC2fI.II

Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v Ljubljani, Lepi pot6 R Revija izhaja vsak mesec, razen julija in avgusta R Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letastva brezplačno . Denarno nagrado 4000 din prejme samo avtor barvnega posnetka, uporabljeneg'a za naslovno stran. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reviji s poročili in slikami, ki obravnavajo dejavnosti, kot: modelarstvo, jadralstvo, padalstvo, motorno letenje, raketarstvo, prosto letenje, balonarstvo, maketarstvo in amatersko gradnjo, Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati, dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji R Uredniški odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Tone Cerin, Jože Cuden, Rok Golob, Dominik Gregl, Belizar Keršič , Ivan Konavec, Taras Krivenko, Leon Mesarič. Jure Mežnaršič , Franček Mordej. Marjan Moškon (glavni in odgovorni urednik), Jože Perhavc, Jure Pestotnik, Srečo Petric i n Giril Trček R Naslov uredništva: Marjan Moškon, poštni predal 33, 6800t Novo mesto R Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredni~tvu najpozneje do 10. dne v mesecu, pred mesecem , v katerem izide naslednja številka fI Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvnih diapozitivov in tuj ih knjig . če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebn imiznamkami R Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije, Lepi pot6, poštni predal 496. 61001 LJUBLJANA, telefon (061) 222-504, tekoči račun pri ZLOS, štev. 50101-678-51077 . Spremembo naslovasporočite upravi revije ter obvezno napi~ite stari in novi naslov, upravi revije sporOČite tudi, če revije ne prejemate redno -tr Letna naročnina 1500 din, cena posamezne številke 150 din R Grafična priprava DIG, tozd Grafika, Novo mesto - tisk: Tiskarna, Novo mesto.

T:r~

oLETALSKA POŠTA oPAR AvrON o AIR MAILoVIA AERJ

Program »protidobav« za letala družbe Boeing bo ostrejši Nevzdržno je, da naše »protidobave« za kupljena letala ameriške družbe Boeing obsegajo samo šunko in konfekcijo. Na izvozni seznam morajo nujno priti tudi drugi izdelki, ki jih zdaj v ZDA ne izvažamo, predvse m s področja kovinarske industrije, je bilo rečeno v Gospodarski zbornici Srbije, kjer so se srečali predstavniki organizacij, ki se zanimajo za sodelovanje z Boeingom. Dejstvo je, da v tej zadevi ne gre vse, kot bi moralo. Pogrešamo organizirano izpolnjevanje obveznosti, pa tudi Boeing vztraja, naj bi v prihodnje sodeloval z eno samo organizacijo. Zato moramo pripraviti celovit program »protidobav« na podlagi sedanjih in morebitnih prihodnjih aranžmajev. Pri uresničevanju programov bi sodelovale vse zainteresirane jugoslovanske organizacije. Predlagali so, naj bi koordinacijo sodelovanja z Boeingom v bodoče prevzeli J AT, Genex in Inex-Beograd , o čemer - in o vsem drugem v tej zvezi - bodo govorili o sekciji za ZDA' Gospodarske zbornice Jugoslavije. (Tanjug)

Mladl. ladralcl

Gorliike na murskosoboiikem

letalliiču

Spomin na Prekmurje Letalska. predvsem pajadralska sezona se počasi bliža koncu. Vreme postaja vse bolj jesensko in le redkokateri dan še odpremo vrata hangarja in pripravimo letala ia polet. Kmalu bomo torej začeli z analizami minule sezone. predvsem pa bomo obujali spomine na trenutke. ki smo jih preživeli v zraku ali na letališču. Meni bodo še posebno ostali v spominu dnevi med 18. in 23. julijem. ki sem jih z Iztokom. Alešem in Evgenom iz goriškega aerokluba preživel v Murski Soboti. Člani Pomurskega letalskega centra so tudi letos gostili vse tiste jadralce, ki so hoteli spoznati ta del Slovenije in si spreletenimi kilometri zagotoviti enega od pogojev za zlati C. Tako smo se torej odločili. da se z jantarjem in degejem odpravimo v serovzhodni konec Slovenije. Tovariši iz goriškega kluba So že nekoliko poznali pogoje za letenje. pa tudi teren jim ni bil neznan. saj so bili tam že lani. Meni je bilo to okolje popolnoma novo. saj sem prvič jadral nad nepreglednimi ravninami Prekmurja. Še posebej sem se moral posvetiti navigaciji. saj ni bilo nikjer našega Nanosa. Čavna in naše zlate padine. kar so seveda pogrešali tudi ostali. Drugače pa je lepo leteti nad pokrajino. kjer veš. da lahko v stiski brez skrbi pristaneš. Takih terenov je v prekmurski ravnini veliko. praktično je skoraj vsaka njiva primerna za pristanek - v veliko veselje pilotov. katerim vzgorniki niso bili dovolj naklonjeni. Manjše je seveda potem veselje zemeljske posadke. ki mora v ponavadi razmajanem kombiju s transportnim vozom zadaj na pot.

No. zaradi ne preveč ugodnega vremena nam ni uspelo. da bi se kaj bolj oddaljevali od murskosoboškega letališča . pa tudi en sam izvenletališki pristanek smo zabeležili v dnevnik letenja. kamor smo sicer vsakemu vpisali okrog 10 ur jadranja. Najdlje smo leteli čez Mursko Središče do Virja proti vzhodu. do Ptuja proti jugu. do Maribora proti zahodu in do Hodoša proti severozahodu. Čeprav nismo preleteli velikih razdalj. namje to letenje vseeno močno koristilo. 'Cjrili smo se v navigaciji. primerjanju zemljevida z objekti na zemlji. izračunavali smo dolet. predvsem pa smo še bolj spoznali ta del Slovenije. zlasti meteorološke pogoje in lastnosti terena na sploh. Ob deževnih dneh pa smo dodobra spoznali tudi biljard v Bagarijinem bifeju na letališču. ob večerih murskosoboške gostilne in prekmurske kulinarične dobrote ter ugotovili. da so tudi Prekmurke čisto jejst punce.. . Skratka. v Mursko Soboto bomo še prišli. saj je šlo vse tako kot treba. Zahvaliti se moramo tudi murskosoboškim letalcem. ki so se izkazali kot zelo dobri in prijazni gostitelji. Pomagali so nam v marsičem. še zlasti pa so bili dobrodošli njihovi nasveti glede letenja. saj odlično poznajo meteorološke razmere. terene za pristajanje in območja. kjer ti v stiski prime. če curiš... Upamo. da se bo tudi prihodnje leto našlo v klubski blagajni dovolj denarja za take in podobne akcije. SANDI ŠKVARČ Aeroklub Josip Križaj Ajdovščina

REA oLETALSKA POŠTA oPAR AvrON o AIR MAILoVIA AJ Neznani leteči predmeti nad zahodno Evropo Veliki svet l eč i »neznani l eteči predmet« (NL P), ki je izredno hitro letel čez Lu ksemburg in Belgijo, j"e videl o 23 , septembra mnogo ljudi , radarji na l eta li šči h obeh rlržav pa ga ni so zazna li . NLP je v polgrogu zavi l o krog belgij skega glav nega mesta in se usm eril proti Lukse mburgu. Bil je nekajkrat večji od potniškega letala . Osebje v kontrolnem stolpu na l eta li šč u Zaventem pri Bruslju ga je jasno videl o, na radarskih zas lonih pa nj egovo izredno hitro gi banj e na ve liki višin i ni za pustil o sledi . Po mnenju belgijsk ih mete orol oš kih služb ne gre za nikakršen »meteorološki pojav«. Nekatere radijske pos taje so zdaj ra zši ril e vest , da gre .za eskadrilje »nevidnih leta l«, ki sodelujejo na manevrih NATO v ZR Nemčiji . Nez nani l e teči predmeti so se pokazali tudi nad Pari zo m. (Tanjug)

"Gasllska« skupinska v Mozirskem gaju

V logarsko dolino po kondicijo Ena izmed najmnoži č n ejš ih dejavn os ti v našem ae roklubu je letenje. Za to dej avnost je potrebno ve liko psihičn e ko ndi cij e. Ker pa za letenje ni pot rebna le p si hič n a kondicija , temveč tudi fizična, smo se vsi resni člani našega aerokluba odločili za kolesarsko maršrut o: le t a lišče Lajše-Logarska d olina . V nedeljo , 27. julija smo se ob 6, zbrali pred hangarj em v Lajšah . Ko t po navadi, pa smo tudi tokrat mora li ča kati nekaj zamudnikov, Med njimije bil tudi naš upravnik, ki je na poti iz Celja do Lajš izgubil kolo s prtljažnika na avtomobilu , Prišel je torej z za mud o, na srečo pa je našel tudi izgubljeno kolo , ki pa je bilo nes posobna za pot do več kot 65 km oddaljene Logars ke doline. Nalogo tega kolesa je nato o pravilo re ze rvno kol o, ki je bil o v hangarju . Ko smo se končno zbrali vsi predvideni , je srknil vsak mal o .,šnopeca,« ki ga je imel s seboj skrbni navi ga tor Vo lk. Naredili smo tudi prvi posnetek ter t oč n o ob 6.25 ., poleteli« proti Logarski dolini . V strnjeni koloni smo vozili vse do prvega večjega vzpona , imen ova nega G o renjski klanec. Med vzpenjanjem so se slišale že znane fraze: ., Kol'k' 'maš dviga nja?« »Meter ... pa ... pol ,« je odgovoril vprašani s kratkimi presledki, med katerimi je globoko vdihnil. Toda, ker piloti vemo, da tam , kjer gre gor, gre tudi dol, smo kar nekako lažje prevozili ta klanec In res Je bil nato pred nami spust. Preden pa smo se spustili po njem, smo si slekli odvečna oblačila, saj nam je postalo že toplo. Spust je bil enkraten , Ker pa vse lepe in prijetne stvari hitro minejo, je bilo tudi tega dela poti kmalu konec. Pripeljali

slika

velenjskih

letečih

kolesarjev

smo se do Savinjske doline. Bili smo torej med Savinjčani in imeli smo priložnost s poznati, če držijo tiste »tapikre « o njih . Sedaj smo bili v dveh skupinah: sprednja je bila sestavljena iz mlajših članov- »fazanov,« zadnja pa iz sta rih mačkov. Pelja li smo se skozi Mozirje in Nazarje po cesti, kije imela le dva ovinka , levega in desnega , prva pos- \ taj a je bila na Ljubnem pri " Planiki«. Tam smo se podk re pili s suhimi hruška mi in češpljami, seveda pa smo se tudi glasno pogovarjali , zato nas je nataka rica .,Šlanike« opozorila, da ljudje še spij o (uraje bila že blizu os mih). Spogledali smo se, vsak pa si je ob tem dogodku že pridobil nekaj mi sli o Savinjčanih. Ker pa tiho ne mo remo biti , smo se rajš i odpravili naprej proti Lučam , še prej pa na pravili skupinski pos netek . Med potjo smo opazovali čisto Savinjo in ribe v njej . Takra t si je vsak po tihem mislil, kako lepo je ribam tam v vodi in si nehote zaželel biti riba. Iz teh misli nas je pred ramila hladna soteska, Bili smo pri Igli , kjer smo imeli drugo postajo. Tu je bila manjša gostilna in pa prodajalna z razglednica mi in spominki. Oboje pa je bilo na žalost zaprto, »Zopet ena izkušnja več s Savinjčan i,« smo si rekli in že začeli počasi verjeti v tiste »vice« o njih. kot na prejšnji postaji , smo tudi tu naredili skupinski posnetek , cuknili malo »š nopeca« in vse bolj veseli (vedeli smo , da ni več daleč) nadaljevali pot k našemu cilju . Pot se je vseskozi narahlo dvigala , saj smo se vozili v nasprotno smer toka reke Savinje, ki pa nas je neprestario vabila, da se z njo malo ohladima in osvežimo. Toda mi se nismo dali : "Naša naslednja postajaje Logarska dolina ,« smo si rekli in tako je tudi bilo. Kot na vsej poti , smo bili tudi na tem delu malo pred ciljem razporejeni na razdalji enega kilometra . Domenili smo se, da se dobimo pri kmečkem turizmu na začetku doline. To pa je naš navigator Volkec presliša l, zato jo je mahnil kar naprej proti slapu. Ker ni videl nikogar več za sabo, si je mislil: "Kako sem hiter! « ter še močneje pritiskal na pedala . Ostali pa smo se zbrali na domenjenem kraju. Ta krat pa se je pripeljal tja tudi naš sekretar Zvone z avtomobilom ter svojo boljšo polovico . Oba se kar nista mogla načuditi , da smo tako hitro prišli do cilja. Saj res, potrebovali smo (le) tri ure . Nato se je naš avtomobilizirani sekretar Zvone odpeljal za navigatorjem Volkom , mi pa smo prišli do sklepa, da letalska navigacij a ne velja na tleh, saj je v tem primeru zatajila (mogoče pa je zatajil Volkec s pomočjo »š nopeca« ). Ko smo bili končno vsi skupaj, smo se odpeljali s kolesi še do planinskega doma, kjer smo naša cestna »letala« na gonilni mehanizem dokončno parkirali . Od tu smo se odpravili še peš do dobro uro oddaljene koče pod Ojstrica, na višini 1207 m. Prek vzponov smo si pomagali z zapregami (namesto vrvi smo imeli lesene

REA oLETALSKA POŠTA oPAR AVION oAIR MAILoVIA AJ

Letos Je bilo precej poletnih Jadralskih taborov - Ljubljančani so se na boviko leta iliče fe tako navadili, da so tam lolall celo svoje fazančke, starejii Novomeičanl pa so se poskusili s hribi, kakrAnih doma niso vaJenI. Na sliki: učenci Iz Ljubljane z bianikom (Foto: Jure Pestotnik)

\ ,_ 'J

p.p. ~,3. ('f50N

- --

-. -

__ o

jlOIIO

/-fEbTo

flo

_ . _. _ __ _

Celjani so po razne trikotnike kot ponavadi odpluli v Subotico ln nam poslali pozdravčke - zdaj čakamo samo le poročila koliko diamantov Je padlo...

Iz RletlJa se Je bralcev spomenIla YU posadka z razglednico, ki opozarja, da Je tam geografsko sredliče italije ln na krajevnem letalliču Cluffelli seveda tudi osrednJI ln mednarodni Jadralski tabor

palice), dviganja pa so bila zelo majhna . Ko smo prispeli do koče, smo se seveda najprej ohladili z mrzlo vodo, nato pa smo se odločili še za uživa nje novih kalorij, vsak na svoj način. Med vsemi stvarmi sta naj bolj odstopali dve, ki sta si bili v pravem nasprotju: debela zaločena prekajena svinjska noga (k rača) in pa ENEMON. Le kdo se je ob uživanju slajše smehljal: lastnik svi njske noge, ali lastnik ENEMONA? Ko smo se vsi založili, smo izvedli tekmovanje v kegljanju ter se še malo posončili na hribovskem soncu. Nato smo se odločili za spust do naših koles. Prej smo se dobro uro ukvarjali s slabimi dviganji, sedaj pa smo padli v tako močan "abvint«, da smo izgubili prej v eni uri pridobljeno višino v pičlih dvajsetih minutah . Komaj smo čakali vožnjo nazaj, saj smo vedeli, da bošlo nazaj brez truda , saj cesta rahlo visi navzdol. In tako je tudi bilo. V dobri uri smo že sedeli za mizo v Mo zirskem gaju, zjutraj pa smo za to pot v obratni smeri potrebovali dobri dve uri . Ker smo bili zelo žejni, smo naročeno pijačo hitro izpili ter zopet naredili .. gasilski« posnetek, ki pa je bil naš zadnji tistega dne, saj nismo imeli nobene postaje več. Od Gorenjskega klanca naprej se je naša skupina počasi, a vztrajno manjšala vse do Lajš, saj jo je vsak po najkrajši poti mahnil domov. Tako je potekal nM enodnevni izlet. Odločili smo se, da bortio v bodoče pogosteje prirejali takšne izlete. Upamo pa, da bo na naslednjem izletu udeležba boljša in, da nam bo vreme naklonjeno, kot nam je bilo tokrat. Bernarda MEŽA, AK Velenje

Letalske vaje SJD DELTA iz Kopra Naš klub šteje 7 članov. štirje med njimi letijo že nekaj let. Priredili smo teoretični tečaj za mlade. štirikrat na mesec pa imamo praktične letalske vaje za začetni ke. Moram povedati. da je bil klub ustanovljen leta 1976. ko so iz tujine pripeljali veliko zmajev in opreme ter motornega zmaja bagalini. Do leta 1980 je klub štel 38 član ov, med njimi so bili dosti let tudi tudi jantje iz Trsta. Leteli smo skupaj pri nas in I2ri njih v Dolomitih. Na Crnem kalu smo 20. julija organizirali letalske vaje za naše zmajarje. Leteli smo od vrha Crnega kala čez Kaštelc in Socerb do Ospa, kar je 10 kilometrov daleč. Vreme nam je bilo naklonjeno. l. in 2. avgusta smo spet organizirali letalske vaje v Buzetu in na Črnem kalu pri Kopru. V Buzetu se je pri prvem poletu tega dne poškodoval Egidio Gržinič. ko mu je takoj po štartu zasukalo zma;a v levo-

REA oLETALSKA POŠTA oPAR AVION oAIR MAILoVIA AJ PONUDBA & POVPRASEVANJE V tej rubriki brezplačno objavljamo oglase, ki niso daljši od 30 besed ln naslova, ter sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje. Oglase pošljite na naslov uredništva: Marjan Moškon, p.p. 33, 68001 NOVO MESTO.

Modelarji pozor! Prodam večjo kolitkanine 30 glm2 po 2.500 din za kvadratni meter. Pošiljam tudi po povzetju, vendar ne manj kot kvadratni meter. Vse informacije: BogoŠtempihar, Krpanova 5, 61370 LOGATEC, telef: (061)-741-435 - popoldan . Prodam napravo za daljinsko vodenje modelov znamke SIMPROP ELEKTRONIK: oddajnik z 8 komandami, sprejemnik, 7 servomotorjev, elektronsko stikalo, akumulatorji, polnilec, pUlt za oddajnik. Prodam tudi izdelan model letečega krožnika TURBOPLAN za motorje 10 ccm z nekaj rezervnimi deli. Prodam model jadralnega letala. Informacije po telef: (064)-047-688. Prodam dve elisi za motorne zmaje, dim. 1000 in 1100 mm, tetiva profila 115 mm. Cena 23.000. Egidio Gržinic, Kampel 36, 66000 KOPER. Prodam zmaja LEN SER. Izdelujem Herman, tel. elise po naročilu . (063)-31-407 od 6.00 do 18.00. čino steklen~

Takole letijo pogumni zmajarji SJD DELTA s trnega kala (Foto Zvonko Jenko)

v steno. Poškodoval sije nogo in zmaja. Na enak način se je naslednji dan poškodoval v Črnem kalu Zvonko Jenko, ki si je zlomil nogo in podrsaI roko. Lep zmajarski pozdrav! EGIDIO GRŽJNJe

Koper

SZ bo izstrelila raket

Lelkl padalci so končno lahko skočili s svoje nove cessne 206 statlonar II - seveda so morali malo počakati, da se barva posuli dogodek pa so posneli tudi na video ... (Foto: Jure Pestotnik)

ve~

nosilnih

Sovjetska zveza je objavila, da bo v Pacifiku med 20. septembrom in četrtim oktobrom izstrelila serijo nosilnih raket. Po sporočilu uradne agencije TASS bo potekalo izstreljevanje na dveh območjih s površino po 70 kvadratnih milj: prvo bo na 22°20' severne širine in 175°10' vzhodne dolžine. Iz varnostnih razlogov, poroča TASS, je sovjetska vlada od drugih vlad zahtevala, naj svoje ladje in letala obvestijo, da se vsak dan med 12. in 19. uro po krajevnem času ne smejo približevati nevarnemu območju . (AFP)

Okrog 750_000 dolarjev škode zaradi radovednosti Radovednost nekega osemletnega fantka je za 750.000 dolarjev škode in pokvarila načrte 400 potnikov, ki so bili z boeingom 737 družbe Nortwest Orient Airways iz škotskega mesta Prestwicka namenjeni v New York. Ob izhodu iz letala v irskem mestu Shennon je v predoru, ki letalo povezuje s terminalom, pritisnil na gumb na kontrolni plošči v predoru, zaradi česar se je ta naglo dvignil. Na srečo nihče ni bil ranjen. povzročila

Vrsta tekmovalcev na otvorItvi fe več let ni bila tako dolga

Najveekrat gre le za las Lani se je zgodilo 777 »z račnih « nesreč oziroma letalskih trče nj v zraku, v to število so všteti tudi primeri , ki so se trčenju le za la s izognili. Prav ih letalskih trčenj je bil o 24. V prvih šestih me seci h tega leta so registrira li okoli 400 možnih trče nj, ka r je za tri odstotke v eč I' a t v istem času 1 , t1. i .

Letošnje 24. člansko in Il. mladinsko padalsko prvenstvo Slovenije je bilo od tretjega do petega julija v Mariboru . Letalski center Maribor, ki ima sicer po številu članov drugo najmočnejšo padalsko sekcijo v Sloveniji, že petnajst let ni organiziral republiškega padalskega prvenstva tako, da je bilo letošnje pravo doživetje za člane centra. Žal, je bilo vse tri dni prvenstva zelo malo gledalcev, kar dokazuje, daje padalski šport v tem delu Slovenije med manj popularnimi športnimi zvrstmi . Pa pojdimo k prvenstvu samemu! Vreme je bilo tekmovalcem in organizatorju zelo naklonjeno tako, da so bili skoki po tej plati nemoteno izvedeni . Prvi dan je bilo v zraku in na štartu nekaj gneče, ker je ta dan bil hkrati začetek

Jugoslovanskega aeroralyja (JAR), drugače pa na organizacijo in izvedbo tekmovanja ni bilo pripomb. Posebnost letošnjega republiškega prvenstva je vsekakor ta, da so bili vsi skoki izvedeni iz malih letal in sicer iz mariborskega Cherokeeja, ptujske Cessne 206 in murskosoboške Utve 66. Tega ne pomnijo tudi najstarejši udeleženci letošnjega prvenstva, ki imajo petnajst in večletni padalski staž. Letos nam namreč ni uspelo dobiti letala AN-2, ki ga je vsa leta nazaj dala na voljo Komanda vojnega letalstva za izvedbo republiških prvenstvev. Pri tem se slovenski padalci (z izjemo ALC Lesce, kjer je državna reprezentanca) upravičeno vprašujemo, ali smo navsezadnje ostali tudi brez te edine pomoči, ki smo je za svoje delo, ali bolje rečeno životarjenje bili deležni zadnja leta. Skratka, odgovora na to najbrž ne bomo dobili, vsekakor pa smo bili izredno veseli , da smo lahko prvenstvo izvedli tudi iz klubskih letal. Že pred začetkom tekmovanja so favoriti bili znani, kar se dogaja že nekaj zadnjih let, saj se tekmovalci iz treh slovenskih klubov (Maribor, Ptuj , Murska Sobota) nikakor ne moremo več vriniti med prvi dve ekipi tekmQvalcev iz ALC L.. ~ce, ki so v bistvu državna reprezentanca in, ki delajo pod povsem drugačni mi pogoji kot padalci iz omenjenih treh klubov.

,f Ji .~

Prvouvričenl posamezniki med člani (levo): v sredini repubIliki prvak Mirt, ob njem Bogdan Jug ln Roman Bolič, ki sta si delila drugo mesto NajboijiI mladinci (zgoraj) od leve: Iztok Preiern (drugi), Bogdan Jug (prvi) ln Senad Salkič (tretJI)

Z4.čl.nsko P.d~lsko Prvenstvo Slov"nIJ" v kl~slčnlh disciPlinah

SKUPNA U··... RS,- _ TEV POSAr'lEZN l: KOV

Mes

Prli", .. k ln

1 2 2 4 :5 :5 7 8 9 10 11 11 13 13 1:5 1:5 17 18 IB 20 ZI 22 23 23 23 26 27 2B 29 30 31 32 33 33 3:5 36 37 38 39

Mirt Branko JUg B09d~n BotiC: Ro",an

1""

Sv"tln~ D~rko

Int·i har Duhn ROM .. n Fr .. nk Duhn Pog~C:~r

čul Zl~tko

Prd"ren Iztok S.. lklč S"n ..d M.. rzldovhk To"d ču, St .. nko Jur'.. JoZ" '",Id Bt'nJa"'in Vr"čko Fanlk~

Iztok Brl.nko

Vodul~k Hr~st

p"trovlč ··Jl.n~z

Puhek Sililo Korolec Job C... nlk Ton" ErJl.vt'c Borut Vr'lč Mirko 09rlzek MII .. n Vldolllč Jl.kob V"rb .. nčlč Jl.nu Bldlč M .. tJd Gr.90r-!:1e Fr .. nc ItuMberger MI1 .. n D"b"lJl.k Aid K.. ru Ml.rJl.n P"trlč Zor .. n Gr"gorčlč SIMon p"t"rn,,1 Zoran PoJbič Jo&. V"rnlk Al", Hl.lohn J .. n"z K.. lld Sr~čko Hrg .. Aid

EkIP~

Ci IJ

Figure Skupaj

II.Mladinsko Padalsk o kl~. si~Tlih

ALC II ALC I ALG II ALC II ALC II ALC I ALC I Ptuj I Mb I ALC II I ALC III Ptuj I Mb I ALC I Mb I Mb II Md .. nl. Ptuj I Mb II Mb I Mb II ALC III Ptuj II Mb II M.Sobotl. Ptuj I ALC III Mb III M"hnl. Ptuj II II. Soboti. Mb III Mb III Ptuj II M."obotl. Mb III Ptuj II M.Sobot .. Ptuj II

1 2 3 4 6 :5 8 10 10 7 9 1:5 13 19 12 17 28 ZI 14 24 1:1 Z6 18 20 22 22 29 2:5 27 30 31 32 33 36 34 3:5 37 38 39

1 3 2 4 6 7 8 9 II

18 19 13 16 10 20 1:5 :5 14 ZI IZ Z:5 17 27 2:5 23 27 22 27 27 27 27 27 27 24 27 27 27 27 27

2 :5 :5 8 12 . IZ 16 19 21 2:5 2B 2B Z9 29 32 32 33 3:5 · 3:1 36 40 ' 43 4:5 4:5 4:5 49 :51 :52 :14 :57 :IB :59 60 60 61 62 64 6:5 66

prv~nstvo Slov~ n i j €

disciPlinah

SKUPNA UVRSTl:TEV POSAr'lEZN l: KO .....

Mes

Pr' l imek

i n i,.,e

ALe

JIJ.9 Bo9da.n

Pre ~. o?r· E· rl

2 4

r1ar z i

Erj a vec Bor ').t

6 7

V r' ~ it

t11F"ko G,.' e90r't i t Fr'a nc

8 ;)

Blaži l:: 11at JaŽ Debel Ja.k Ale':;

Petr·it Zoro2l.'fI

Gr' e90rt":ič

12 13

V~rYlik

S al kič

Iztok

Sena.d

d ov ~ E'k

Toma.ž

Siro)on

Ale ~

H.. lohn Ja.nez Al .. ~

14 Hr9o!.

Ci 1 j

Ek iPa

r1b

Figure Sk lJ.Pa..;

"Le III ALC III ALG III P t U ,1 II 11b III ALC I I I Ptu.j II

Mb III 11b III Mb III Ptuj II Ptu j II

2 6

2 2

4 4

5 3

7 7 6 7

7 7

10 12

8 9

18 19 20

12 13 14

Letos je na republiškem prvenstvu po dolgem času sodelovalo znova več tekmovalcev in sicer devet ekip iz štirih klubov, v katerih je bilo 38 tekmovalcev in ena tekmovalka . Tekmovanje je bilo , vsaj glede na končne rezultate , na nekoliko višji ravni kot prejšnja leta. Pri tem mislim predvsem skoke na cilj, medtem k? so,figure še vedno druge disciplina in Vidnejšega napredka v rezultatih ni bilo. Rezultati v članski konkurenci kažejo, da je Branko Mirt tačas zares najboljši slovenski padalec, saj je v skokih na cilj zbral vsega štiri centimetre in še to v zadnjem skoku, bil pa je tudi najboljši v

PADALSKO PRVENSTVO

"e'i412

11.Kad1ns1co , ..datsko 'r"wnstvo SlonnUe v

kl&.'~1h

diSCiPUnah

REZULTAT X DXSCXPLINE SKUP 'INSKX ' SKOKX NA CXL..J

....

1.51<01< 2 .51<01< 3.51<01< 4.51<01< SkuPaJ

PrUMk in 1JW .rOG BOGDAN 1I/JAYf'; BORen SALXI( SENAJ) JfttJJOaUou'.1c tOMI

ALe

O.OZ 0, "82 0 .01

0,00 0.08

0 .. 00

0.00

0.05 0.21

0.00 0.03 0.00 0'.27

0.02 0.38 0.06

1.03 0.12

2.Z6

O.O~

0.90

S,DO

0.42 0 . 03

0 . 73 0.01 ~.91

S.OO

0 .00

0.08 0.00 2.17 0.02

0.07

0.03

O. OS

3.41

0.0'1 1 . 47

"1.04

0.06 0 . 03 5. 00 .

0 .45 3.82 0,05

6.41

6.87

IIALofAR JANEZ .VRSI~ III"JW

S.on

JIRG.I ALES DEBELJAK ALE$

0 .16 16.68 0.12

19.22

GREGORCIC FRANC PReGERN IZTOK "«mik ALE$

. MARIBOR

1.23.

figurativnih skokih tako, da je zasluženo osvojil naslov republiškega prvaka. Za njim sta se uvrstila Bogdan Jug in Roman Božič, ki sta v posameznih disciplinah oba osvojila po eno drugo in eno tretjo mesto. V mladinski konkurenci je sodelovalo 14 tekmovalcev. Tukaj moram poudariti naš skupni odnos do mladih tekmovalcev, saj so kar vsi starejši padalci odšli s kroga, oz. štarta, ko so mladinci tekmovali v skupinskih skokih na cilj in še to v povsem drugačnih t. j. težjih vremenskih pogojih kot člani. Pozabili smo, da smo tudi sami nekoč bili mladinci in, da smo bili veseli, če so nas starejši tovariši bodrili pri skokih. Naslov republiškega mladinskega prvaka je osvojil Bogdan Jug pred Senadom Salkičem (oba ALe Lesce) in Iztokom Prešernom iz Maribora. Republiško padalsko prvenstvo je za nami in ostajajo nam načrti za v prihodnje: enim za državno, mednarodna prvenstva in svetovno prvenstvo, drugim, ki smo tekmovali pod enakimi pogoji in smo člani iste zveze pa ostajajo načrti za preživetje do konca sezone v upanju, da bomo dobili kakšen skok, če bo v klubskem rezervoarju ostalo kaj goriva za padalce, ki so že izpolnili letni plan skokov. Žal delamo pod različnimi pogoji in brez zahtevnega treninga in z vsemi potrebnimi pripomočki, ki jih klubi v severovzhodni Sloveniji nimamo, ni mogoče računati na kakršenkoli uspeh v padalskem športu. Fanika Kranjc-Vrečko

3.97

4.9S 7.7S

20.~ 5

Pogled na padalski ii ta rt na letoiinjem republliikem prvenstvu

Na padalskem iitartu: predsednik tekmovalne žirije Marko Medved, vodja tekmovanja Edi Vrečko ln glavni sodnik Drago Bunčič

Prvouvrtčene ekipe (od leve): ALV I (drugo mesto), ALe II (prvo mesto) ln Maribor I (tretje mesto) ~4.(:I,ns.ko

ce4.fl"nsk o Pad.t 5k o P""ve nstvo SloventJ. v k 1,,5 i Čn l h di 5 c:iP \in."

P"d" l s.ko P"·v,,ns. t vo Slo."eT!lJ~ kl"s.iČnih d uc lPl1n"h f'I.ribor 3.7. -

M.tribo"" 3.7. - :5.7 . 1986

:5 . 7 .1~86

SKU P NA

REZ UL T A T I DI SC I P LI N E SKUPINSKI SKOKI NA C ILJ

ALe II RLe Il ALe II

RLC II

0.02 0 . 02 0 . 00 0 . 00 •• 4

.07

.02

. 06

Ju';' B09d'.n Llflld BenJ"",lrt P09olt:olr Ro",. n F"r,nk Dui • ."

RLC ALt AL t ALC

0.01 0.04 0.013 0.04

0.131 0.03 0.00 0.04

0.00 0 . 00 0.02 0.0:5

0.00 0.00 0.00 0.04

l(o ro!.eC Jo1;e Pr·eLer.n Iztok JU,.-S .... J<l1:e VI''!(:ko FI.T,lk,_

Mb 1

Ce s nik To nI" 09"lz." ~II t ... ." Vodu hk IztoV

Mb II

F'v t'"~ 1

S I\ v O

1 I I I

Mb 1 Mb 1 Mb 1

0 . 80 0.0:5 0 . 02 0 . 00

8.01 8 . ee 0 .01 0.013

8.0:) 0.00 0.01 0.00

. 0S1

. 08

.07

.04

0 . 08 0.1:5 0.0:5

0.01 0.00 0. 13 13.07

0.02 0.0121 0.07 0.07

13.136 0 . 139 0.01

0.02

. 4: 1

.16

.1 6

O .I ~

~ . 07

Mb Il 111:0 11

u. :2:9

0.03

B.!4

e . ~8

0 .01!!

Mb Il

0 . 07

0.07

",. V0 0 . 013

0.08 13.00 0.00 0.11

.64

. ~,

.2]

.I S'

(1 . 1:5 0 . 1:5 0.:5 7 0. 28

1) . 06 0. OSI EL 0 3 0' . \ 7

0 .03 0.130 13.00 0.0'8

0 . ~3

St,ny o C')!. Zl.tko Ve rb U lI: IC .J ,, ",~ z PE' t rOV l t J " nt'z

P t VJ PtU J PtUJ PtUJ

I I I I

1::1 . 0 2 0. '3'5 0 . 0:3 0.'35

M. rzldov ,.k Torr,,, 2: ErJ"vec Borut Salkl C Sl'n.d BI.UČ M, tJ .2:

ALC ALC ALe ALe

11 I III III III

0.'30 1.39 0 . 1210 e.78

0.0a 0 . 04 0.134 8 . '12

13 . 134 121.1213

13.1313 0 . 1'1 0 . 00

e.f;6

O.J'<'

2.17

. 2B

.36

.28

1.17 0.18 0.09 J. e0

0 . 04 B. 04 2.18 2.:)4

0.24 0.27 0.32 0 . 12

0.04 0 .98 0 . :59 0.44

2.44

4.8

.9:5

2.{I:5

0 . 28 1. 28 0.46 0.32

0.03 4.21 0.47 '1.:50

0.ee 0.03 B.00 0 . 00

0.08 0 . 67 EI.12 0.11

Cu ~

.21

F,...nc Ore90re1Č Sifl'lon Pe trit: ZorI.n Vernik Aid. Or,,90r č lč

Mb JII

Mb III Mb III Mb III

IIrlif f'lir"ko H" 102:an J a n"z Debel Jak Aid Pl'tl'r"n,,1 Zor ... n

Ptuj Ptuj PtUJ PtUJ

II II II II

Vl do .... lf J ' .kob K,ru. MarJ.n POJbiČ Jol" K. .... ,., Sreeko

M.Sobot"_ f1.Sobot" M.Sobot& M. Sobot~.

InU". r Duh n Sv.tin. Da rko Bo l iČ Ro"'a n Mi,..t Br a nko

ALC ALC ALC ALC

Ju9 B09dan IIfIj d Ben a lflln P09"fu' ROf\'I&n Fr.nt Dul.n

RLC 1 ALC I ALC I Ale I

Koroiec J01e Prel" r .n 1ztok Jurla Jol . Vr"cko Fantk'-

Mb 1

St.nk o fu l ZI.U:o V.rb"oclf J ... n"z Petrovif Janez

Ptuj PtUJ PtUJ PtUJ

," 34

.28

Mb 1 Mb 1

Mb 1

2.34

9.21

.03

.98

0.21 0.06 0 . 07 !5.00

0 . 0:\ 0.67 0. 1:1 2.23

0.10 0.08 0.08 :) . 00

8 . 74

:1.34

3 .1

5 . 26

Fi9ur. Skupin

12 II

2. 16

121 ču!

I I

63 I9 Il

1.29

•

M..... zidoviek TOf<Ia2: Er J"v"c: Borut S.l kie S"n.d Bld lt: M... tJl.2:

ALe III ALC III ALC III

RLC III

'8 22

C"5nl k Ton" OQrizek Mi t ... n Voduhk Iztok Puhek 51 I vo

Mb Mb Mb Mb

JI Il II II

v,..I te Mirk o H" lot.n JI.YI.z O.beI J "k RI.J p"terne I ZorI.n

Ptu j Ptu j PtUJ PtUJ

2. 17 14

3.09 II Il II II

10.24 Vidovii! JI.kob K"r&s M. .... J.n Pojbit: Jole I(.v.i Sr.c!ko

M.Sobot" M.SOt)ot. M. Sobot" f'I.Sobot"

Or~9Orflč Franc Ore9ort:tf Si.lllon P.trif Zor.n Vernik At.,

Mb III Mb III ~lb II I Mb III

18 37

27 27 27

I.'

1~6

234

27 27 27

12:5

104

20 33 30

27 27 27 27

12:5

108

103

22 31

13 6

12 1

12.56

22 .44

Sk uP aj

.83

1.82

0.0:5 8 . 30 3. 3 9 :5 . 00

E K IP

II II Il II

.19

0 . 00

(1 . 1..1~

Ci lJ

EkiP.

l . Skok 2 . Skok 3. Skok 'I . Skok Sk'JPJ.J J nti.".r Duian Svet 1na Dark o Bo2:1t: ROfIl, n Mt rt Bra nko

U V R STITEV

238

2'.

Organiza tor letošnjega republiškega prvenstva motornih pilotov je bil aeroklub Postojna. Vsi člani našega kluba smo bili zelo veseli, da smo lahko v naši sredini pozdravili goste iz vse Slovenije, kar je poudaril tudi predsednik občinske skupščine Tomaž Tušar, ko je otvarjal tekmovanje v Postojni. Tekmovanje se je pričelo že s prihodom v Postojno v petek s časovno točnostjo in točnostjo pristajanja. Naslednji dan nas je zbudil lep sončen dan. Sodniška trojka Bizilij, Lorencon in Golob so že pripravili celotno maršruto in nas preganjali z brifingom. Prva ruta je šla proti Brkinom, točneje proti Ilirski Bistrici in naprej proti Ajdovščini . Že v Pivki smo preštevali okna na domu JLA, največ preglavic pa je bilo v Ilirski Bistrici, od koder smo računali kraj X. Domačini, ki poznamo teren, smo takoj ugotovili, da gre za Podgrad in znano tovarno Piama, kjer smo preštevali rezervoarje, nekateri pa so pri tej nalogi izgubili dragocene točke. Let se je odvijal naprej proti Kozini, do Sežane in dalje nad vinogradi, kjer uspeva žlahtni teran do Ajdovščine, kjer smo hitro zabeležili barve transformatorske postaje. Drugi kraj X je bil Ivanje selo ob avtocesti. Od tu smo leteli nazaj proti Postojni, kjer nas je nekje med potjo čakal v zasedi Rok, sodnik s Divači

Tekm ' talce so vabile lepe medalje ln pokali

ICetL.415

REPU BLISKI RALLY

tl4

ISo

112

100

229

(50

216

1S7

220

3. IrepU »raca-C. . ulk Materi

1S4

1S8

100

4. lo. Slano_Vidrih Jole

100

7(5

(5$

100

(58

V,rbaoHč

Oto-Pin, Irena

'Wlesna

~aso'YD& točno8t

t~čno8t pristajanja

NajboljAl

216

1S8

100

146

100

60202

ISo

100

229

100

208

ISo

203

100

101S

1S4

100

214

1S6

100

O~1S6

l. Hojnik Dazlilo-Kolari! Ko.tja

1S4

173

ISo

20&

100

196

1S2

41S

196

100

122

116

100

EYa:flO

Vil!.ko-TetičkoTič

Robert

1i7

158

ISl

100

218

164

11. Pekolj Istok-Ko. Miho

ISI5

1S7

100

182

Ili

136

Ilo

12. VOlrin hu-škri1ee Prane

lio

.t5

160

ISIS

194

13. Bueio Sali-Kuhar Derko

1i4

100

134

139

100

14. Pr•• IbU-Šp. . .pao. AJ.ek",nder

100

1S6

124

1i8

139

100

lIS

100

119

1S9

100

144

100

163

176

1S8

18(1

UI6

41S

'0 '0

.il

.&ndr.J-

18. Jablanlht Vojko-l.orell.oll Bobert

111.

_brolič

BD,dan-hlane1 Valter

20. PoleIle. Janu-Karli!! Istok 21. Šll.ltar Adolt_

22. Bolataj G&brijd-Hne T...t 23. naj_ Viktor-Šorli Zoran

•••• neTigalijake naloge

8. Ste,o..... Sre!o-Mqerl1

17. aratol

100

Hadler.. Darko_Vrane Riko

doleta

lIS. pfeUer V1ado-Š,rq,

~asoma to~nost

IV.

10 . Pilek

l . lllkan. Jole-Gl1niek Branko

g. Kralj "ilan-

odi eta

2. Ikw.er LeoD-Š-rov Dalan

~&80?1l& točnost

, IS . Lakori! Slano-PocI_ jen Janu

III.

II.

I. pilot - Il.pilot

dbkTaUtik.

V časovni točnosti

časovno

10čnostjo. Seveda smo to izvedeli šele pozneje, ko smo zaključili prvi del tekmovanja. Druga maršruta nas je popoldan ob belih kumulusih vodila preko Not-

/"Ir

Udele!encl med razglasitvijo rezultatov

198

41S

ll3

137

41S

180

1(53

1$7

60 60

121

126

124

20 16

dhkn.litik. dlakTalitik.

41i

222

148

ll2

Bo lo

ral1jske V Ribnico, od tam_ nl!prei proti Ljubljani in nazaj v Postojno. Takoj v začetku rute sva z Janezom, ki je bil z menoj v YV-DJC, pokrila edino platno na ruti in nadaljevala proti Ložu. Tam sva veselo »veslala« nad Kovinoplastika in risala parkirni prostor z njegovimi značilnimi oblikami. Ves nadaljnji let sva buljila v vsako cerkvica, ki je bila na hribčku v prepričanju da je »ta prava« s slike, vendar sva jo zagledala šele na koncu zadnjega dela poti. Najlepše je bilo nad Ribnico, kjer sva z veseljem preštevala vse mostove nad reko , ki teče skozi Ribnico in se takoj usmerila proti kraju X, to je Velikim Laščam, naprej v Grosuplje in čez Vrhniko v Postojno, na časovno točnost in točnost pristajanja. Moram reči, da sva imela ves čas polne roke dela, saj je bilo nalog in fotografij kar precej. Po končanem letenju smo domačini priredili vsem tekmovalcem in gostom družbani piknik, kjer smo si izmenjali iz-

NaJbolJII motorni piloti v SloveniJI na zmagovalnih stopnicah

ln le tola!lIna lelCebra Iz rok sekretarJa Mirka ln predsednika kluba A.Brato!a (vse fotografiJe: Jure Pestotnik)

I. pilot - II.pilot l. lukan. Joie-Gliniek Branko

420

(111:80)

1500

(15

aaTi,.. lJob _IOC.

1500

(100-2150-2110)

:II:

l •• )

1307

1293

340

420

~33

1278

ili

oHO

oH9

SXlJPAJ

377

420

~1 0

(!elje

C 172

4. Koo Sla..I<o-Vl drih Jole

N. me.to

1266

300

~. IAll<ori~

Celje

pa 38

1283

3~3

420

490

6. V.r....~H oto-Pi.... Irena

Maribor

DR 400

356

3~0

448

7. Hojnik Danilo-Kolarii! Ko.tja

ptuj

U39

310

47~

8. St.'o.... Srelo-Maa.rli lIvI:.n

N. Gori ••

pa 18

1090

362

280

448

9. Iralj Milan-

PtDj

C 152

1088

276

oHO

372

ptuj

C 172

1082

363

280

439

Slano-Po,laj .... Jan••

ViDko-or.ti~koTi~

Bobert

1~2

U. P.kolj Istok-Koo Miha

N. mesto

U 75

1071

337

3611

374

12. Voerin I ......-škril •• Pranc

M. Sobota

U 75

978

210

404

13. lID.ein SoU-KDlt.ar Darko

Maribor

14. Pru llllil-Špaoapan .u.band.r

AjdonHna

PaIS

17. _tol Andrej-

h ........ W • • • t tol... t prht.J_Ja

Letalo

Velenje

Ptuj

"-dlaru Darko-Vrue lliko

11520

Aeroklub

2. Bauer Leon-ŠellrOT Du.ian

16. PI.if.r Vlad.-šeraca . .i l

.....l

ANDREJ BRATOŽ

3. IrepU Droco-CeotDik Materi

10. PU.k

MakdllAloo It_ilo Wk:

kušnje, nekateri pa so si ogledali mesto in znamenito Postojnsko jamo. Pred podelitvijo medalj in pokalov smo imeli še zadnjo disciplino to je pristajanje brez plina na »T« . Po razpoloženjuob zaključku smo bili organizatorji letošnjega prvenstva zadovoljni, da je vse potekalo po načrtu in uspešno. Še najbolj seje jezil Bogataj , ki mu je za las ušla leščebra, ki smo jo podelili zadnjemu tekmovalcu . Mahanje s krili letal je oznanilo, da tekmovalci zapuščajo Postojno in se vračajo domov.

182

460

309

937

258

360

319

M. Sobota

U 75

917

2116

400

312

Maribor

DR 400

917

231

280

408

466

Po.tojna

912

160

18. JablanUek VOjko-Loren.on Bob.rt

li. Gori . .

pa 18

719

263

100

3~6

19. "loroli~ Boedan-hean.l Valt.r

J.jdonHna

pa 28

650

149

190

317

2 •• Pal ...... Jan•• -Ia'riii~ Istok

Le •• e

642

232

100

310

21. Šdt&r .t.dolf-

N•••• to

C 172

691

120

368

Po.taja.

~39

108

160

274

oro boin

pa 38

483

134

309

22. Bo,ataj

G6brijel~•••

or-!

23. naj. Viktor-Šorli Zoran

re'L,4 17

:;: d 86: Sonne und e iki '{bertO

•

I fijMe der F(uhling s-. AeCS ein Alpmes iU90sla~\W

Zurn dritten ma

seg81f1u9Ia~:;~ dvrch. d schen S/OŠ\ ci-lager ston 1)05 dntte

e ute n Welterunle r eln~m gnd e5 im ilbngen stern. Wohre \ortig regnete, • Evropo .$\n\H~e_eled pro\dlSch \conn\e \rl les Hogen vJordo n. leden Tog ge sechs Gruppen "'0 Piloten OU5 gen05-

'" .

olt F\vgz.eugon ThormIt ~ tei\weise helt!ge .Sil-

Bled 86: sonce in termikal

sen die 2ugen. \lom mik in vollen h;~ ?lJ den ter ber-C-Pilo Strecltenf\)ch' voli out SOlne Že tretjič je švicarski Aeroklub orgas.ereche nd vi niziral v Sloveniji spomladanski tabor alpskega jadralnega letenja. Medtem, ko je po vsej Evropi kar naprej deževalo, je tretji blejski tabor stal vse skozi pod dobro vremensko zvezdo. Praktično smo v Lescah leteli skoraj vsak dan. Dvajset pilotov v šestih skupinah z dvanajstimi letali je uživalo od časa do časa krepko termiko s polnimi požirki. Vsi so prišli na svoj račun: tisti s srebrnimi C, kot tudi preizkušeni »dolgoprogaši«. Temu ustrezni so bili tudi športni dosežk i: višine, trajanja prek 5 ur in nekaj F Al 300-kilometrskih preletov. Ob vsem tem paje Peter Monauni izjadralne McDonnell skupine Lagern poskrbel za napeto in Douglas: novo rahlo razburljivo dogodivščino . Pred drugo obratno točko pri Mariboruje naletalo letel na ogromen Charly-Bravo. Odločil se je, da ga obleti južneje pa je zato s~re Ameriški proizvajalec letal McDonnell nil s poti ter zapustil gorsko vengo . Douglas bo oktobra Oblak pa je bil hitrejši in raztegnil se je začel graditi novo lekar 50 km široko ter potiskal Petra z talo, ki bo naslednik njegovim~ Cirrusom 62 vedno bolj proti DC-lO s tremi motorji. jugu. Pilotu ni preostalo drugega, kot beg Leta lo bo narejeno za v ravnino. Ze blizu tal pa se mu kot »fata 275 potnikov, prvi let morgana« prikaže letališče. Pristal je na novega letala pa je prenekem letališču jugoslovanskega vojnega dviden za začetek leta letalstva. 1989.

Dolge zgodbe kratek kon~c pa je tale: medtem ko je Peter čakal na vlečno letalo iz 150 km oddaljenih Lesc, pa je komandant letališča povabil z izbrano vljudnostjo švicarskega pilota vbližnjo vas in ga v restavraciji kraljevsko pogostil. Peter na plačilo ni smel niti pomisliti. Res, gostoljubje brez primere z edino motivacijo: gostu skrajšati čas čakanja! Če operacije ne bi d.oživ~l sam, tej dogodivščini

skoraj ne bl verjel. Klobuk dol pred tovariši !z. jugoslovanskega vojnega letalstva, ko Je komandant ob štartanju Petrovega letala sam držal z~ krilo. Krivoverska misel: jugoslovan~kl pilot s svojim v Jugosla~iji re~istrir~mm letalom pristane sredI naJgosteJšeg~ prometa na letališču Diibendorf, ah Payerne . Da mu skrajša čas čakanja na vlečno letalo ga komandant letališča povabi v bližnjo restavracijo ... Glede preletov čez mejo, ~o se le.-t! odvijali v najlepšem. redu . ~aJava c~nm in policiji, njihov pnstanek ln že letimo. Odgovorni oblastni organi so uvideli , da je spomladanski tabor v precej oddaljeni Jugoslaviji za nas Švicarje privlačen le ob možnosti svobodnih preletov. Po treh poskusnih taborih imamo namen, v dogovoru s komisijo za jadralno letenje in švicarskim Aeroklubom vnesti spomladanski tabor Lesce-Bled v stalen koledar. Čas tabora v aprilu in maju se je pokazal za najbolj primernega. Alfred HERBERT (Prevod iz »AERO REVUE" Nr. 7/1986)

ZMAJARSTVO

"e'U'18

Stabilnost in upravljivost zmaja Na evropskih letalskih progah letos manj potnikov Evropske letalske družbe, članice združenja evropskih letalskih prevoznikov (AEA) , menijo, da bo število potnikov na evropskih prograh letos občutno manjše, kot so priča kovali. Kot poglavitna razlaga navajajo padec v vrednosti dolarja in strah . pred teroristični mi napadi. Združenje, v katerega je včlanje nih 20 evropskih letalskih družb , računa , da bodo njihova letala letos prepeljala za okrog tri namesto priča kovanih 5,2 odstotka več potnikov kot lani. (Tanjug)

Za navadnega smrtnika je zmaj neka cunja, napeta čez cevi. V resnici je današnji zmaj hudo zapletena zadeva, ki mora biti natančno izdelana in skrbno vzdrževana. V tem članku bi rad na kratko pojasnil osnove teorije letenja zmaja in njegovo stabilnost. Najprej si bomo na sliki l ogledali skico sodobnega zmaja. Če se najprej pobliže seznanimo s smerno stabilnostjo, lahko najprej opazimo, da zmaj nima smernega krmila. Smerno stabilnost mu zagotavljajo bočne površine na koncih krila, ki so posledica galebjega loma tetive krila in zvitja. Res je, da so bočne površine precej majhne, vendar če upoštevamo majhen lom krila zagotavljajo v-lom za povsem zadovoljivo smerno stabilnost. Prečna stabilnost je predvsem posledica nizkega vpetja pilota . V-lom krila ni zaželen, ·ker se s tem poruši smerna stabilnost zmaja, kajti čim večji je v-lom krila, tem večje bočne površine potrebuje zmaj. Ker pa so bočne površine majhne, bi morali za smerno stabilnost zmaju dodati smerni stabilizator. Najbolj proble-

matična pri zmaju, kot pri vseh letečih krilih je vzdolž na stabilnost. Danesje pri zmaju problem vzolžne stabilnosti rešen . V normalnem letu je poleg nizkega težišča glavni mehanizem stabilnosti zvitje krila. Pri velikih vpadnih kotih se prijemališče vzgona prenese nazaj, ker leti srednji del zmaja že skoraj prevlečen , konice krila pa pri kotih, ki so blizu kota največjega vzgona (sI. 2). Taka razporeditev vzgona zagotavlja veliko prečno stabilnost in zato je zmaja v ravnem letu skoraj nemogoče spraviti v kovit. Bolj kot letenje pri velikih vpad nih kotih je bilo pri prvih zmajih kritično letenje pri majhnih vpad nih kotih. Če vpadni kot zmanjšujemo, se prijemališče vzgona sicer seli naprej, vendar se ob tem povečuje tudi moment krila. Konice krila pričnejo frfotati, vendar pa je zmaj še vedno stabilen, ker je celotna efektivna nosilna površina v celoti pred težiščem (sI. 3). Zadeva se zaplete, ko pride zmaj pod negativne vpadne kote. Takrat konice še vedno ne proizvajajo nobenega vzgona, sredina krila pa proizvaja negativni vzgon, kar pomeni izredno velik

Sl, L moment, ki potegne zmaja v spredji luping (s!. 4). Ta problem je na zmajih rešen s fiksiranim zvitjem in z vrvicami, s katerimi je pritrjen zadnji rob krila na jambor. S temi vrvicami dosežemo, da dobi srednji del krila pri negativnih vpadnih kotih drugačen, avtostabilen profil, ki daje velik pozitiven moment.

SL.

S l. ~

Ta moment dviguje nos zmaja na pozitivne vpadne kote . Pri tem mu pomaga tudi zvitje, ki ga fiksiramo pod določe nim kotom s pomočjo posebnih cevi (swiwels), ali na kak drug način . Tako zvite konice krila proizvajajo pod majhnimi in negativnimi koti nizgon in s tem pozitivni moment na krilo (s!. 5). Z opisa nimi prijemi konstrukterji dosežejo pri zmajih stabilnost pri vseh vpad nih kotih , čeprav so profili , ki jih uporabljamo na zmajih nestabilni . Upravljivost današnjih zmajev je povsem zadovoljiva . Zmaji reagirajo hitro in brez kakršnih čudnih omahovanj, ali zdrsov. temeljni mehanizem upra vljanja zmaja je v osnovi zelo podoben upraVljanju kateregakoki letala, le da zmaja krmarimo s premikanjem težišča pilota glede na zmaja . Najenostavnejše je upraVljanje po višini . če hoče pilot leteti hitreje se potegne s pomočj o triangla najprej. S tem prenese tež i šče pred prijemališče vzgona in povzroči moment, ki obrne zmaja na nos . Ker leti zdaj zmaj pod manjšim vpadnim kotom se zmanjša tudi sila vzgona in se zmaj giblje pospešeno dokler ne doseže hitrosti , ki pri novem vpadnem kotu zagotavlja zopet prejšni vzgon (s!. 6) . Če pa hoče pilot leteti z manjšo hitro stjo pa triangel odrine in stvari potekajo obratno kot v prejšnem primeru. Razlika med zmajem

ICE!fL420

Sl. S-

St. b

\.... .,t~"'. ro..'" '-"" V

1.4 )",1.. v ok,~"' .. ~M

bCC:\..oI. o

J.n.e .. i{

-\'t(."O~

kv&>

iL-ic

111. ...

~if"'lf\

SL.t

in letalom je v tem primeru \e"v tem, da pilot povzroči moment , potreben za spremembo vpad nega kota pri zmaju s premikom svojega težišča, pri letalu pa s premikom višinskega krmila. Zavoj je precej bolj kompliciran od spremembe vpad nega kota . Pilot ga naredi tako, da svoje težišče prenese s pomočjo triangla na tisto stran , na katero hoče zaviti. S tem obremeni notranje krilo v zavoju bolj kot zunanje, vzgon pa je seveda na obeh krilih enak. Zaradi večje sile teže na notranjem krilu se začne krilo pospeševati v smeri naprej in navzdol, zunaje krilo pa se nasprotno giblje vse počasneje in navidezno navzgor (sI. 7). S tem smo dobili nagib v pravilni smeri in zasuk v napačni smeri. Zaradi spremembe hitrosti in vpadnih kotov na notranjem in zunanjem krilu pa pride tudi do spremenjene sile vzgona in s tem do sprememb v obremenitvi med obema kriloma. Sila na notranjem krilu se poveča, na zunanjem pa zmanjša. Ker pa je krilo fleksibilno in obremenitve na notranjem in zunanjem krilu različne, se zmaj nesimetrično zvije, ker se upognejo letvice v jadru in ker se sredina jadra zaradi dvignjenega žepa prenese na notranjo stran zavoja (sI. 8). Zvitje na notranjem krilu se poveča, na zunanjem pa zmanjša. Zato se nagib še poveča. Zmaj sedaj leti v bočnem drsenju. Ker pa je smerno stabilen se začne obračati v

Ke'L,4 21 smeri zavoja. Koordiniran zavoj pa dosežemo, če zmaj odrinemo in se postavimo na sredino triangla . Če ga odrinemo premalo, potem zmaj drsi po notranjem krilu navzdol, če pa ga odrinemo preveč izgubi hitrost in če z odrivanjem še nadaljujemo zmaj pade v kovit. Iz kovita ga izvlečemo po starem letalskem receptu ,pusti vse pri miru', če pa smo le preveč nestrpni, pa potegnemo triangel nase in se nagnemo na notranjo stran. Zmaj bo takoj prešel v oster zavoj, ko si naberemo dovolj hitrosti. Iz njega pa se izvlečemo povsem normalno s prenosom teže na zunanjo stran. Upravljivost zmaja je odvisna predvsem od njegove fleksibilnosti, točneje , koliko se spremeni zvitje za neko spremembo obremenitve krila. Ta sprememba pa je večja in s tem seveda tudi upravljivost , če jadro zmaja ni preveč napeto. Ohlapno jadro pa seveda pomeni večje zvitje krila in zato tudi slabše letalne lastnosti. Obstaja več prijemov, kako doseči zadovoljivo upravljivost pri dobrih letalnih karakteristikah in napetem jadru. Prvi je t. i. premična prečna . Pri tej konstrukcijski rešitvi prečna cev ni pritrjena togo na srednjo cev, ampak sta speti s pomočjo žične vrvi. S tem dosežemo , da se pri premiku teže pilota v eno stan prav tako premakne tudi srednja cev, zato je potrebna manjša sila za isto spremembo obremenitve, kot pri navadnem zmaju (sI. 9) . Drugi načini so bolj komplicirani, temeljijo pa na isti ideji: zmanjšati silo, ki je po.trebna za določen premik težišča . Sodobni zmaji imajo že kar dobre letaine karakteristike in tudi njihova upravljivost je kar dobra, vse to pa nam omogoča kar solidne prelete . Razvoj bo šel nedvomno v smeri izboljšanja letalnih karakteristik . Mislim, da pa bo ostalo upravljanje zmaja s premikanjem pilotovega težišča, saj je to , vsaj po mojem mnenju, najbolj prijeten način letenja . JURIJ FRANKO

Vodenje letala z glasom? Go.. -

cz.l "'-~ ~ ...( t~l(e

e. -.. Y"e..:.l.'1A.(., ~.......;~ st.

vpeJ{~

04 •

L."'-"-<l.I"'-

. Strokovnjaki britanskega državnega podj etJa za proizvodnjo letal (RAE) trdij o, da bodo čez nekaj let piloti svoja letala upravlj ali z glasom in ne več ročno. Izpolnjujejo sistem za vodenje letala s pilotovim glasom , ki ga bodo vgradili v vojaška leta la okoli leta 1995 . Obenem strokovnjaki dodajaj o, da bi enak sistem, le nekoliko poenos tavljen , lahk o uporabljali piloti civilnih letal nek olik o prej . Podoben sistem želijo izdelati tudi vojaški strokovnjaki v ZDA in Franciji, Britanci pa so prvi, ki so omeni li možnost upo rabe sistema za civilno letalstvo.

Viktor

Ulea~

moj ognieni krst

NASA ZGODOVINA

rc:etLIJ23·

Rojen ... 1908 - na Bledu Poklic ... upokojeni letalski kapetan Letalske šole ... leto 27 - šolski center Novi Sad, leto 31 - pilotska šola Mostar, leto 36 - šola pilotov lovcev Zemun in leto 38 - šola nočnega letenja Letalska knjižnica ... šolska, trenažna in borbena letala: Fizir - 50 ur letenja ... PVT - 40 ur ... Bregnet - 400 ur ... Hurricane - 18 ur ... Me-109 - 25 ur ... BEOGRAD, pomlad -

Novo jugoslovansko letalo za kmetijstvo »moma 86« 16. septembra so v Beogradu podpisa li samoupravni sporazum o raziskavah, projektiranju in izdelavi prototipa letala za kmetijstvo »moma 86«. Sporazum so podpisali skupnost za plansko in poslovno sodelovanje pri izdelovanju letal , delov in opreme, letalski zavod Moma Stanojlovic beograjska fakulteta za strojništvo , delovne organizacije Ikarus, Teleoptik, 21. maj , JAT, letališče Beograd, Kmetijski kombinat Beograd in Inex. Letalo, katerega prototip bodo izdelali v začetku oktobra prihodnje leto, naj bi uporabljali v kmetijstvu, gozdarstvu in varstvu pred požari, možno pa ga je uporabiti tudi za druge namene. V kratkem naj bi ga začeli izdelovati v tovarni 21 . maj. Letalo moma 86 bo lahko prevažalo 1500 kilogramov tovora in preletelo skoraj 700 kilometrov , ne da bi bilo treba napolniti rezervoar z gorivom. (Tanjug)

1941...

Evropa je v plamenih. Veliki Reich sili s svojimi ognjenimi zublji tudi proti Balkanu. Po zasedbi Romunije je 1. marca na vrsti Bolgarija ... Italijani pritiskajo z juga ... Bivša jugoslovanska vlada pristopi k trojnemu paktu, kar povzroči splošni odpor jugoslovanskih narodov... 27. marca sledi puč, oprt na demonstracije ljudskih množic ... Letalci smo pripravljeni braniti domovino ... 3. april -

letališče

Krušedol...

Naša grupa polka je o poteku dogodkov že obveščena. Enotni smo si v podpori generalu Simovicu - letalsko poveljstvo izvršuje ukaze ... Alarm sledi alarmu .. . Vaje se vrste druga za drugo. Poveljstvo letališča določi formacije polka za preletavanje Beograda v podporo splošnemu stanju. Vzletavarno po štiri, osem letal in se usmerjamo proti mestu. Preletavamo Donavo in nad južnimi predmestji spet obračamo ... Naslednji dan vaje ponavljamo. S svojo navzočnostjo na nebu tako potrjujemo našo odločitev braniti mesto in domovino pred neizbežno agresijo. Smo v splošni pripravljenosti. Komandant divizije odredi obrambene zone severnega sektorja Beograda za vsako grupo polka posebej ... Poletim v paru s poročnikom Presečnikom, Celjanom, v odrejeno zono, severno od mesta. Tesno se ga držimo, ko kroživa v širokih zavojih nad odrejenimi orientiri .. Zona pripra vijenosti - ! Kar stisne me pri srcu, ko pomislim kaj vse se utegne zgoditi, če se nenadoma srečamo z neznanim sovražnikom. Letim s hitrostjo okoli 400 km na uro, ker varčujemo z gorivom. Sovražnik ima gotovo novejše tipe, ki zmorejo hitrost krepko čez 500 km na uro. Kaj bo ob srečanju pri takšni hitrosti? Danes letimo še vedno brez streliva ... Letalo mi je neverjetno všeč za letenje - v blagih zavojih se z njim skoraj poigravam. Toda kakšno bo v borbi?.. Ali

Viktor Ulčar - narednik pilot v Mostarju februarja 1935

bom kos sovražnim pilotom? ... Pri nekaj de.set urah letenja na Me 109 poštene taktike zračnega bojevanja sploh nismo vadili!. .. 5. april... V zraku se čuti čedalje hujša napetost, ki se stopnjuje iz ure v uro. Letališče pod Fruško goro daje podobo izumrle travnate puščobe. Letala so skrita, zamaskirana - sami novi Me 109. Vendar je tišina le navidezna. Smo v polni pripravljenosti - kot tempirana bomba .. . čakamo na ukaz ... Zdaj se zgodi! Komandant dobi brzojavko: - Jutri 6. aprila ob zori nemški napad na Beograd ... Sledi hiter zbor in detaljna navodila. Dobim razpored letenja ter predviden čas poletanja ... Pred večerom še enkr.a t stopim do svojega letala, ki ga z mehanikom temeljito pregledava... stražo podvojimo. Noč prespim na letališču skoraj v popolni opremi. 6. april...

Začelo

se ie!

Ob prvem svitu smo na nogah. Mehanik je že odstranil s kril in trupa kamuflažno vej.evje, zdaj pa se sklanja pod trupom In kontrolira hladilnike in podvozje ...

ree'LR 24 Oskrbovalne ekipe mrzlično oskrbujejo letala z vsem potrebnim. Gorivo je napolnjeno. Na vrsti so mitraljezi in topovi .. . Ko si zapenjam letalski jopič, si z drugo roko bašem v usta nekaj malega, kar naj bi bil zajtrk pred poletom. Od razburjenja sem čisto brez teka ... Določen sem za paro stroge pripravljenosti. Messerschmitt mojega vodje se že oglaša malo stran z rezkim zvokom. Zavihtim se v kabino in pritisnem na zaganjač. Mogočen propeler se dvakrat, trikrat počasi obrne, potem pa motor zadrdra z oglušujočim ropotom ... Zaprem kabino ter si tesno zadrgnem usnejno pokrivalo. Vklučim radio in čakam navodila. Za zdaj moramo le ogreti motorje. Dodajam plin in nestrpno opazujem kazalec termometra za temperaturo olja ...

Ulčar

na francoskem trena!nem hanrlotu v pilotski ioll v Mostarju

Ko stikala izkijučim in ugasnem motor, obsedim v kabini .. . Minute se vlečejo kot ure .. . Čakamo na sovražna letala . Na žalost smo brez radarskih naprav , radijske zveze s severnim področ jem pa so zatajile in prav od tu napad pričakujemo. Slednjič! Začuje

se zamolklo grmenje iz smeri Madžarske , kar nam naznanja neizbežen spopad. To je znak za vzletanje! Vžgemo motorje. Poročnik Bojan Presečnik s svojim letalom že vozi proti stezi. Tudijaz speljem za njim in med vožnjo na štartno pozicijo še zategujem vezi . Postavim se malo vstran in nekaj metrov desno za vodjo ter čakarn na trenutek, da poženeva svoja stroja po stezi .. . Ob 6.30 uri sva že v zraku. Tesno drug ob drugem se strmo dvigava v smeri Beograda. Cez nekaj minut že zagledam dim, ki se vali nad mestom. Bombni napad! Še bolj se približam Presečniku tako, da ga vidim v obraz. Rahlo skonjen naprej mi pokima . - Sedaj pa je zares vojna!, začujem v slušalkah trpko resnico svojega vodje . - >>Vidim! •• , kratko odgovorim, v grlu pa me tišči od napetosti in razburjenja. - Preiskusiva topove!, mi na hitro ukazuje in že vidim pobliskavanje iz njegovih kril. Tudi sam sprožim kratek rafal - čutim, da bom strelivo še kako potreboval... Sva nad Staro Pazavo , ko v daljavi iz smeri Beograda zagledava prvo skupino Dornierjev, ki se že vračajo nazaj proti severu. Sva na 2000 metrih in še vedno se dvigava .. . - Greva v napad!, mi mirno poveljuje, za steklom njegove kabine pa vidim, kako mi z orokovičeno roko nakazuje smer proti sovražnikovi skupini. Dodam plin skoraj do konca , kajti vodja se mi že oddaljuje. Pri polnem plinu mi iz izpušnih cevi sikajo plameni. Pred menoj rohni motor s skoraj 1500 konjskimi silami, kar me stresa do kosti ... desna noga na smernem krmilu mi od napetosti rahlo drhti .. . Kmalu sva od skupine oddaljena samo še kakšnih 1000 metrov. Približujeva se nekoliko s strani in od zgoraj ... - Ti desnega, jaz pa levega!, mi ukaže in že se oddalji proti levi . - Razumem!, odgovorim skoraj brez sape, saj v teh zadnjih metrih približevanja kar zadržujem dih. Do temnega trupa z velikim črnim , belo obrobljenim križem me loči dobrih 500 metrov ... potem 200 ... 150.

Na letalliču Zemun kabini)

Po 12 letih spet direktna letalska zveza LondonLeningrad British Airways je se ptembra odprl drugo progo v Sovjetsko zve zo . ki bo povezova la Lo nd o n in Lenin gra d . Progo so o bnovili po 12 letih . in ~icer na za htevo brita nskih turi stov. na menje nih v Leningra d . ki so d os lej mora li naj prej v Mo s kvo. (UPI)

tik pred aprilom 1941, ko so del polka premestili na leta Iliče Y Kruiedol (V. Ulčar sedi Y

Sovražnika imam točno na muhi invžgem! Najprej kratek rafal iz topov ... v trupu Dornierja se razpočijo izstrelki .. . vžgem še zmitraljezi - tokrat že malo iz smed - proti desnem krilu ... Tisti trenutek tesno nad mojo kabino poblisne rafal in me za las zgreši. Desno v moji višini se pojavi skupina Nemcev , ki naju že obstreljujejo s strojnicami ... Čimprej ven iz tega pekla! Ostro zaokrožim in mrzlično i š čem svojega vodjo, da bi se med seboj krila. Zagled am ga precej nižje v strmem drsenju. za seboj pa vleče perjanico bele pare . Očitno je zadet. S polnim plinom mu strmo sledim . Daleč spodaj se kadijo ostanki bombnika , ki ga je sestrelil Presečnik. Tudi iz mojega Dornierja se je pokadilo in ko sem se že spuščal, sem za trenutek opazil dim in letalo se je oddvojilo iz formacije ... Še vedno sledim vodji , ki že zasilno pristaja na travnik med polji pod menoj . Siroko zaokrožim in se spustim še niže ter ga preletim. Messerschmitt leži na trebuhu, vendar je pilot živ in zdrav zlezel iz letala. Z gorivom sem pri koncu . Nizko čez polja in v ravni liniji pristanem v Krušedolu. Niti uro nisem bil v zraku pa sem neznansko utrujen. Srce mi še vedno razbija ... grlo pa imam suho , da se mi jezik kar lepi. Ko izključim motor, ves nemočen obsedim v letalu niti odvežem se ne ... takrat šele pošteno zajamem sapo, ko podoživljam pretekle trenutke.

Popoldne se vrne Bojan Presečnik peš , s padalom pod pazduho . Ves prašen in izčrpan je že oddaleč bentil in se hudoval : - Te barabe banatske! Če ne bi imel pištole s seboj , bi me še na vile nabodli! Res je bilo v okolici že veliko takoimenovanih »folksdojč a rjev« in so se resnično spravili nad našega pilota . Potem sledijo skope novice. Iz bombnika, ki naj bi ga sestrelil Presečnik , se je rešil sa mo en član posadke - strelec. Proti večeru pripeljejo nemškega letalca vsega pretepenega - lotili so se ga kmetje iz okolice . Više proti severu se je zrušil še en bombnik, vendar moja zinaga ni potrjena ... Tega dne smo izgubili skoraj polovico letal in pilotov. Benzinske zaloge in strelivo je že načeto. Iz poškodovanih in razbitih letal v bližini pobira mo naboje in za silo oskrbimo še dobra letala . Morala pilotov je še vedno visoka, vendar nas izgube hudo prizadenejo - Kljub temu smo zvečer pripravljeni za nov boj ... Na bližnji kmetiji popadamo po posteljah ... V sobi sem skupaj z vodnikom Milutinom . Ves potrt in nesrečen vrti med prsti sliko žene in otrok ... Danes so mu pred očmi sestrelili dva dobra tovariša ... - Jutri sem na vrsti jaz - , poltiho zašepeta in se oklene slike . Globoko zajame sapo in me pogleda ... v sebi ječi ... oči ima rosne. - Ne govori tega!, ga tolažim . Jutri bomo že še vzdržali, potem pa bomo tako obče peli na zemlji brez goriva .

VkrcavanJe v Me-109 v Zemunu

- Ti se boš izmazal, ga hrabrim, si boljši od mene, z več urami letenja ... verjetno pa je glavni napad tako že za nami!

Družba British Airways v rokah zasebnikov Medtem ko labu ristična stranka v svojih političnih programih

Skoraj vso noč prebediva . Skrbi tudi mene . Kaj pravzaprav znamo od letenja: letenje v skupinah po dva in štiri, potem razvrščanje iz leve na desno in obratno. Delali smo kratke in dolge maršrute v skupinskih poletih ter vadili streljanje na zračne tarče, o borbi pa ni bilo ne duha ne sluha. Le na skrivaj sem si z Me 109 dovolil oster zavoj, morda luping ali dva ... Pravo borbo sem okusil šele danes in to grenko in pekočo, ki je požirala moje tovariše, leta lce - take kot sem sam ... ! Z grozo ugotavljam , kako slabo smo pripravljeni na pravi spopad ... še daleč smo od resnično potrebne izurjenosti za lovskega pilota . Letala so dobra, šola pa je zatajila! Zatajila je vsa taktika in sposobnost poveljujočega kadra ... ! Samo hip je moral miniti - trenutek preizkušnje - pa sem občutil vso trhlost tedanjega borbenega letalstva ...

napoveduje naci ona lizacijo ključnih gospodarskih sektorjev pa sedanja konservativna vlada vztraj no izvaja denacio nali zacij o. Vlada Margaret Thatcherjeve je po sedemletni 7. april pravni proceduri sk lenila prodati letalsko družbo Britsh 'Airways Spet nas dvignejo še skoraj v temi . Na zasebnikom do I. jahitro pospravi mo zajtrk in že nas komannuarja 1987. Račun ajo, dat skliče v zbor. Letala so le napol zakrida bo s prodajo za - . ta - komaj dvanajst jih je ostalo od služila približno miliprejšnega dne. Ozračje je mirno . Od jardo funtov . ~hoda pritiskajo oblaki ... (Tanjug)

Komandant nas ostro premeri s pogledom - še vedno s polno odločnos tjo poveljujočeg a častnika. - Odločite se kdo bo s kom letel v paru! , nam na najbolj človeški način daje izbiro, nato pa sledijo navodila. - Z gorivom varčujte, še bolj s strelivom . Na padalce ne streljajte! Letite z najmanjšo porabo, le če se rešujete, potem plin do konca! Krijte se med seboj! Danes bodo bombniki imeli močno lovsko zašč ito ... Od zdaj naprej stroga pripravljenost.. .. Poletajte na moj ukaz ... Srečno! Dodeljen sem poročniku Laihu, tudi Slovencu. V sivem oblačnem jutru sva naslonjena na letali in čakava, kot da se je ustavil čas .. . Par z ugretimi motorji je ob stezi pripravljen za vzlet. Tudi drugi že ogrevajo - na kratko , samo toliko, da se stroji za silo ogrej ej o.. . ' Me 109 poletita. Kratki zamolkli rafali nam dajo vedeti, da so se jim poti srečale ... Bombnik sestrelita , iz drugega poleta pa se ta dva fanta več ne vrneta . Pozneje smo sumili, da sta sestrelila naš Blenheim. Sredi dopoldneva poletiva z Laihom . Zaradi slabe vidljivosti v mračni daljavi le slutiva sovražne formacije. Nizka oblačnost naju tišči k tlom ... Tako sama sva v tej grozljivi sivini! Pred nama v daljavi je Beograd ves zavit v dim , med njim

"~'L427

Odločneje v boj proti zračnemu

piratstvu v svetu Svetovna turi s t ična organizacija (WTO) se je zavze la za vsesplošno mednarodno akcijo prot i z račnemu piratstvu. Kot je bilo reče n o na zase danju v Daki , ogroža globalno turistično izmenja vo. Genera lni sekretar organizacije Willibald Pahr je izjavil , da bo preplašene turiste mogoče prepričati samo z odloč n o akcijo. OPA)

pa sem in tja razločiva medle obrise letal, ki se v širokih loki h spreletavajo nad mestom. Zaradi protileta lske si ne upava v bližino mesta , temveč se dvigava bolj severno, da bi prestregla napad alce ... Ne moreva se prav odločiti ... Pred nama se že rišejo cilji črnih trebuhov - za seboj pa slutiva nevarne nemške lovce, ki vsak hip lahko vžgejo po naju ... Vodja mi da kratko povelje in izbereva cilja pred seboj . Tisti trenutek zaslišim v slušalkah nerazločen krik. Pogled na levo - iz izpušnih cevi Laj hovega letala se pokadi in že pikira z nosom naravnost proti zemlji. Ognja še ni videti. Mrzlično vrtim glavo na vse strani .. . Niti dve sekundi ne mineta, ko zagledam štiri Me 109, ki se v strmem loku spuščajo za mojim vodjem. Za menoj so še drugi, ki jih pa ne vidim, le svetleči izstrelki ob koncu krila mi dajo slutiti, da sem v pasti .. . Spet mine se kunda in že sem obrnjen ostro proti zemlji. Roči(:o za plin tiščim do konca, glavo pa sem nagonsko stisnil med ramena .. . Drvim kot vihar ter se iz strmoglavega leta izvijem tik nad drevesi ... Izgubim orientacijo. Sam sem ... Oddaljil sem se nekam proti Vršcu in sedaj že obračam nazaj proti severozahodu, da bi se dvigajoč v širokem loku približal Donavi in letališču.

Tedaj se iz niča pojavi pred menoj skupina He 111 in takoj vžgem po skrajnem desnem .. . Dolg rafal v sredini cilja ... v bombni ku opazim zadetke ... mitraljezi mi na suho šklocnejo . S strelivom je konec! Tudi kazalec za gorivo je že nevarno pri dnu . Zdi se mi, da je Heinkel dobil svoje ... Tedaj šele opazim Laiha, da mi sledi. Skupaj se vrneva v ba zo ... Od štirih iz iste enote os tanem sam sestrelj eni so bili vodnik Milutin Petrov, Vlado Gorjup in narednik Boškovic ...

8. april... Ostane nam še šest up ora bnih letal za borbo . ZoIradi nemških napadov tudi na naše letališče se četvorka premakne na leta l išče Veliki Radenci pri Rumi ... V Krušedolu osta nem s tremi piloti in štabom polka - dva Me 109 sta še sposobna za let.. . Veliki Radenci .. . Nad ravnino se je spustila nerazumlji va tišina, ki prikuje k tlom ostanke 32. in 51. grupe 6. zemunsk ega polka. Mrtve silh uete borbenih strojev čakajo svojo usod o Messersc hmitti , Hurricani, IK-3, Blickerji .. . Z našimi zadnjimi letali izpolnimo poslednje povelje tega dne: prelet obe h Me 109 v Velike Radence injih tam uniči ti! Kon ec je bilo z gorivom in strelivom - Konec je bilo bitke za Beograd ... Viktor Ulčar se še vedno s ponosom spominja teh svojih letov, saj je kot leta lec branil svojo domovino, hkrati pa občutil vso grenkobo tedanjega bojevanja, ko je izgubljal prijatelje in tovariše, ko so se tako slabo izurjeni in v povsem zgrešeni taktiki postavili po robu neprimerljivo močnejšemu so vražniku . Kapitul acija ga je doletela v Sarajevu, kjer je bil zajet in interniran v Nemčijo. Po vrnitvi je zbežal k partizanom. Preživel je boje in s koncem vojne je že v Zemunu v letalski šoli. kjer so se zbirali vsi preživeli piloti poq Titovim poveljstvom: zgraditi novo jugoslovansko letalstvo ... In res je pozneje v Zadru vzgajal nov rod vojnih pilotov ...

o".·Oft vizit ka dobre modne prodajalne

Zapisal JANEZ ŽEROVC

"e'i428

Letalsko stezo so obnovili v rekordnem času Pren ovo vzlet nopri stajaine steze na beograjskem l e t a li šču, ki se je zače l a 19. septembra , so dejansko končali vš tirih dneh. Treba je le še poskrbeti za dohode do vzlet nopristajaine steze, na t o pa naj bi ko mi sija potrdila , da j e delo dobro o praV lje no . Izvajalci del trdijo, da so to za pleteno nalogo opravili v rekordn e m času. Gradbišče je obi ska l predsed nik zveznega komit eja za promet in zveze Mu stafa PIj a kič. Ob tej priložnosti mu je direktor beograjskega l e t a li šča Dragiša Djurič povedal, da so delali n oč in da n in da se je o koli 500 delavcem p os reč i lo pre kriti 3 kilometre dolgo stezo z 31.000 tonam i novega asfa lt a . Predvidevaj o , d a bodo to stezo la hk o up orablj a li v prih odnj ih petih letih , d otlej pa bo nared nova. Priprave za gradnjo nove vzletno-pri staja l ne steze so se že zače l e . Staro stezo so pre nov il e delovne o rga ni zacije Pl anum , Aut opu t, Ra tko Mitr ov i č. Pa rti za nski put , Iva n Milutino v ič , Granit in Min e!. Prenova je stala več kot 1.5 milij arde dinarjev. (Tanjug)

Pralnica za letala Letalska družba British Airways si je v Lond o nu postavila prvo pralnico za leta la v Britaniji. Šestčlanska posadka bo vsako n oč o prala po tri leta la. Za čiščenje takšnegale konk o rd a bodo p o ra bili okoli 2340 litrov vode z d eterge nt o m, ki j o bodo v m oč nih curkih poš iljali na jekleno pločevino po dolgih ceveh.

LETALSKE KNJIGE

Angleščina

za letalce

Ob koncu letošnjega leta je področje strokovnih učbenikov angleškega jezika obogatila še ena knjiga - English in Flight, jezikovni priročnik za letalee, avtoric Alenke Kukovec in Manje Škrubej, ki je izšla v založbi Fakultete za strojništvo in ob finančni pomoči posebne izobraževalne skupnosti za promet in zveze. Priročnik letalskega jezika je nastal na pobudo avtorice Alenke Kukovec , profesorice angleške terminologije in fraziologije na leta lski smeri Strojne fakultete v Ljubljani ter Adriinega izobraževalnega centra in predstojništva oddelka' na Strojni fakulteti. Knjižicaje namenjena v prvi vrsti študentom te smeri, seveda pa tudi ostalim pilotom v letalskih organizacijah in aeroklubih. Bogat strokovni besednjak Publikacija je pravzaprav pionirsko delo in je verjetno prva tovrstna publikacija v slovenskem pa tudi v jugoslovanskem merilu. Znano je, da je znanje angleščine za leta lee neobhodno. Toda, kje se naučiti strokovnega jezika? V Jugoslaviji letalsko a ngleščino predavajo na letalski smeri Strojne fakultete v Ljubljani in na višji letalski šoli v Beogradu . Vsa ka šola uči po svojem učnem programu . Ta angleščina je takorekoč dostopna le rednim slušateljem teh šol. Ostali pa ostajajo prepuščeni redkim tujim virom in svoji lastni pobudi . Domačih učbenikov tudi ni . Tako bo priročnik lahko v pomoč marsik omu , čepra v avtorica pripominja , da je napisan za delo učenca z učiteljem. Oglejmo si priročnik malo pobliže! Pisan je tako, kot so navadno pisani jezikovni učbeniki - poglavja se sestojijo iz osnovnega teksta na določeno temo iz letalstva, krajšega pogovora , sezna ma izrazov s pomensko razlago in transtkripcijo , vajami iz slovnice in z dodatnim tekstom za branje . Teksti so nastali s kompilacij o, to je z združevanjem ustreznejših in uporabnih besedil s področja letalstva , nekaj je tudi avtorskih. Pri ostalem delu pogl a vja pa so upoštevani moderni metodološki pristopi sestavljanja učbenika . Za uporabnika knjižice bodo najpomembnejši strokovni izrazi s pomensko razlago in izgovorjava. Predsta vljeno je od 200 do 300 izrazov, žal pa manjka tudi s lovarček , ki izostaja predvsem zaradi že ·znane »suše« na področju slovenjenja letalskih izrazov. Za uporabnika bo izredno uporaben tudi konverzacijski del, ki predstavi

strokovni jezik v živem kontekstu in pomaga premaga ti stra h pred javnim konverziranjem. Dodatek a b koncu lekcije je nadgradnja os novnega teksta in služi kot dopolnilo. Knjiga je izšla v nakladi 1000 izvodov in jo je mogoče , zaenkrat, dobiti le na Strojni fakulteti. NADA SERAJNIK SRAKA

Gradiva za monografijo so zbrana

v decembru lanskega leta je v založbi Borec izšel prvi zvezek monografije o letalstvu in Slovencih avtorja Sandija Sitarja, ki obsega zapis o pionirskem obdobju do prve svetovne vojne. Promocija knjige je bila na brniškem let a lišču, kjer sta jo založnik in avtor predstavila širši slovenski javnosti. Knjigo so topl o sprejeli letalski navdušenci , dober odmev pa je tudi med ostalimi, saj se knjiga dobro prodaja, tako, da pripravljalni odbor že razmišlja o ponatisu. Seveda bo druga izdaja lahko popolnejša in bo zajela tudi vse pripombe, kritike in nasvete braleev,ki so se zbrale ob izidu prve knjige. V pripravah za tisk je že druga knjiga,ki zajema obdobje med obema vojnama. Gradiva je ogromno, avtorji so priznani strokovnjaki, med njimi je tudi veliko nekdanjih letaleev . Tudi to knjigo bo lektoriral Sandi Sitar, ki bo , po izkušnjah prve knjige, brez dvom a to delo odlično opraviL Knjiga bo izšla konec leta. In dalje? Tretja knjiga bo zajela drugo svetovno vojno in bo predvidoma prišla med bralee konec leta 1987. Verjetno bo izredno zanimiva, saj bo govorila o strahotnem in surovem boju za našo svobodo. Zatem , v letu 1988, pa pride na vrsto četrta knjiga, ki opisuje razvoj našega letalstva po osvoboditvi. V to knjigo bo Vključena tudi monografija Adrie,od ustanovitve do Vključno leta 1985. Čeprav smo na mnogih sestankih »prežagali« vdolž in poprek ves tekst, moram priznati , da bo prav gotovo prišlo še do obilice pripomb, kritik in opazk, kar je normalno in popolnoma razumljivo, ker je tako obsežno in zahtevno delo nemogoče opraviti brez napak . BOJAN MAROK (V Adrii)

Letalski miting na Brniku se Je začel s pristankom AdrIIne nove devetke MD-82. Na sliki Je novo letalo, ki po poletu Iz Amerike vozi na pristajalno ploAčad (Foto: Jure Pestotnik)

MC Airbus '1 Obiski na Saljutu 7 Sovjetska vesoljska postaja Saljut 7, ki so jo izstrelili leta 1982, bo okoli Zemlje krožila do 1990. Njena življenjska doba , piše moskovska Pravda , je osem let. Del raziskovalnega programa, ki so ga opravi li na njej, je sicer končan , vendar jo bodo verjetno obiskovale še druge posadke. Zdaj so jo »prestavili .. v višjo o rbit o, p ov prečne višine 480 kilometrov. Saljut 7 je zadnja vesoljska postaja te vrste , ki so jih uporabljali 15 let. Naza dnje sta bila na njej Leonid Kizim in Vladimir Solovjev, ki sta se vrnila junija. Na postaji je dela lo 10 posadk , med katerimi sta bili dve mednarodni (s francoskim in indijskim vesoIjcem). V Saljutu 7 sta Kizim in Solovjev pred dvema letoma postavila tudi sve tovni rekord (237 dni) bivanja v vesolju.

Svetovni proces združevanja znanja se vse bolj odraža v letalski industriji . Potem , ko so združili moči proizvajalci motorjev in nekaj elektronskih firm, je bila najbolj vroča novica na hannoverski letalski razstavi o možnem sodelovanju med MC DONNELLL Douglasom in AIRBUSOM . Airbus naj bi nadaljeval razvoj dvomotornega A330 in štirimotornega A340. Oba naj bi izpeljali iz A300. MDC pa želi razvijati svoj program MD-Il kot logični razvoj iz DC-lO. Vojaški program KC-1O se namreč počasi bliža koncu in MD-Il naj bi zapolnil opuščene linije DC-lO. MDC želi, da bi Airbus odložil štirimotornega A340 in postal enakopraven partner pri razvoju in izdelavi MD-Il. Airbusu seveda ni po volji, da bi opustil svoj program, toda obe tovarni se želita izogniti podvojitvi programa s podobnimi letali , tako kakor sta se pred leti podvajala L-1O II in DC-lO. Združevanje zmogljivosti, zna nja in kapitala ima svoj praktični pomen . Boeing je namreč letos prevzel kar 80% svetovnega tržišča, saj je samo od aprila do junija prodal kar 45 letal , od katerih je bilo kar 13 mamutskih 747. Prostora za združevanje je ogromno. Kot prvo je združevanje tehnologij na področjih, kjer imata firmi občutne prednosti. T ako naj bi MDC največ profitiralod Airbusa v tehnologiji izdelave kril, designu in proizvodnji, Airbus pa bi imel korist pri programu izdelave motorjev. Težko je sicer verjeti, da bi Airbus odstopil od progra ma A340, kajti

splošno mnenje je, da bo prej moral odnehati MDC, ki je prvi predlagal kooperacijo . Po drugi strani pa so pri Airbusu zaskrbljeni, ker se je največji evropski prevoznik Lufthansa odločil, da bo preko Atlantika letel le s 3 ali 4 motornimi letali. Če hoče Airbus ostati na tržišču, mora v razvoj večmotornega letala. Obe družbi se zavedata, da bi konkuriranje Boeingu 747 utegnil biti zelo tvegano. Airbus celo meni , da bi bil to komercialni samomor. MDC naj bi v primeru opustitve programa MD-II prevzel prodajo A330 v ZDA , a li pa celo prevzel proizvodnjo tega letala. S tem pa se mnogi v Airbusu ne stri njajo. Letali A330 in A340 sta nekakšna dvojčka, načrtovana tako, da bi ju lahko gradili na isti proizvodni liniji . Samo cena orodja za izdelavo teh dveh letal pa je 2,5 milijarde nemšk ih dolarjev, zato bi bilo neekonomično graditi eno letalo v ZDA, drugo pa v Evropi. Mnogo večje so možnosti za kooperacijo na področju manjših letal. Letala serije MD-80 se prodajajo zelo dobro, za A320, ki naj bi vzletel naslednje leto, pa imajo tudi že 267 naročil. Zato bi lahko naslednje letalo tega razreda ra zvijali skupaj. Airbus in MDC pa imata še nekaj skupnega. Rada bi odvzela tržišče Boeingu kjerkoli je možno. V sedanjem trenutku je sicer jasno, da bosta obe firmi zelo težko odstopili od svojih načrtov. Toda za vsako večje sodelovanje se morata dogovoriti najkas neje do konca letošnjega leta , kajti do takrat naj bi vlada za hodnoevropski h dežel združe nih v Airbus Industrie dala zeleno luč za A330 in A340. MILAN KRAJNC

inles , ,

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslav'ija telefon: (061) 86 .1·411

'BRALCI KRIL! Z objavljeno naročilnico predstavljamo publikacije, računainlike kasete ln pripomočke, ki vam bodo popestrili prosti čas. , Naročilo lahko poil/ete na ZOTKS na dopisnici, leleno boste prejeli po polti, plačali pa ' po povzetju.

NAROCILNICA Pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Lepi pot 6, p.p. 99, 61001 Ljubljana, nepreklicno naročamo: št. primerkov

iDOVak okna kombivak okna okna I polkni

gibljiva pollma notranja vrata vhodna vrata garalna vrata lamelirani profili lamelirane ploiče

oz, št. izvodov

1, 2; 3, . 4. 5. 6, 7. 8, 9, 10, 11,

12, 13. 14, 15. 16. 17, 18, 19. 20, 21, 22, 23. 24. 25. 26, 27.

Kaseto Mavrični grafikoni Sp.48 k il 1,300,- din Kaseto t1ldroenergel. osnove SFRJ zaSpectr. 16 in 48 k - 1,200 din Kaseto Svetlobno pero-Joypen za Spectr, 48k s priborom - v mesnik in svetlobno pero il 18.000,din Igralno palico za Commodore C 64 in za vmesnik pod tč , 3 il 5.000.- din Kaseto Perfect base za Commodore C 64 il 1.300,- din Kaseto Clclbanova abeceda za Spectr, 48k il 800.din Kaseto Ciciban Iteje za Spectrum 48 k il 800.- din Kaseto Ciciban računa za Spectrum 48 k il 800.din Kaseto Anglelko-slovenskl slovarček za Spectr. 48 k il 900.- din .;Zbirko Razumljivo ln preprosto z osebnim računal nikom il 3,200.Posamične knjige iz zbirke »Razumljivo in preprosto ...« a) Učenje z računalnikom il 1.100,- din b) Uvod v računalniltvo il 1.100,-' din c) Prvi koraki v Basicu il 1.100.- din d) Grafične ln zvočne Igre il 1.100,':- din Računalniltvo v 45 minutah il 300,- din Osnove letalskega modelarstva il 100.- din Raketno modelarstvo za mlade il 250,- din Pravo orodje za velike ln male mOjstre il 360.- din Radiotehnika ln elektronika il 350.- din . Zgradimo majhno hldroelektramo - 3 del il 480,din Prosto letenje (zmajarstvo) il 500.- din Značilnosti plovbe ob Jugoslovanski obali Jadrana ln Izbor sldrllč v lukah od Pirana do Kotora il 650.din Za ekololko svetlejii Jutri, il 950,- din Tehnika programiranja il 1.100.- din Programiranje M 68000 il 1.500.- din Matematika (izdali skupaj z DMFA, 2, natis) il 3.000.- din, celo platno il 3.500.- din Numerlčne metode il 1.600.- din Integralske transformacije, Integralske enačbe il 1,000.- din Funkcije kompleksne spremenljvke, specialne funkcije il 1.000,Navadne ln parcialne diferencialne enačbe, Variacijski račun il 2.000.- din

Lepe tapete -lepo stanovanje

LETALSKI VESTNIK Organizacijsko glasilo PS ZLOS ~ leto XI., št. '.'.{ oktober 86 ""

Predlog družbenega dogovora LZJ 1986-90 ZAPISNIK 2. seje predsedstva skupščine ZLOS, 22. 08. 1986, v Ljubljani Navzoči : predsednik Gojčič Alojz, podpredsednik Nardin Danijel (Ajdovščina), Glinšek Drago (Celje), Magister Pavle, Žumer Alojz, Pirc Marjan (Ljubljana), Zižek Drago, Adam Miha (M. Sobota), Ocepek Jože (Portorož), Rupnik Franc, Jaklič Franc (Postojna), Lepej Stanko, Ambrožič Leopold (Ptuj), Januška Milan (Slovenjgradec), Leskovšek Marko (Velenje), Flajs Danilo (Bovec), Golob Rok (športna kom .), Vettorazzi · Franc (prosto letenje), Moškon Marjan (Krila), Me ne,.gal ija Stane , (delegat v LZJ), Cufer Jožica (AP Ljubljana), Ferlan Miran Uadr. repr.), Bitenc Mirko, Bizilj Stane, Brezar Janez (ZLOS) Sejo je vodil predsednik PS ZLOS po predlaganem dnevnem redu v vabilu za sejo. Točka 1. Pregled sklepov zadnje seje PS ZLOS (16. 4. 86), skupščine LZJ in seje PK LZJ. O sklepih je poročal sekretar PS: - komisija za prosto letenje ni dostavila predloga s finančnim predračunom za tekmovanje Alpe-Adria 1987. leta v Kranjski gori, - gospodarska komisija pri PS še ni zasedala in obravnavala sporne zadeve glede 30% provizije Kompasu , ki je bil o tem informiran - glede razdelitve dodatnih sredstev SlS v letu 1986 v višini 5,000.000 din, je bil sprejet sklep, da članice takoj dostavijo ZLO S svoje zahtevke s potrebno dokumentacijo v presojo komisiji

pri PS. Prispele prošnje so navedene v materialih za sejo. Zahtevkov za dela V. P. 2050 Ljubljana v letu 1987 še nismo .prejeli, rok dostave je 1. 10. 1986. , - pogodba z LZJ je bila podpisana in poslana vsem klubom realizatorjem. Po določilu pogodbe so se seminarja v Vršcu udeležili vsi aviomehaniki, na strošek pogodbenih nalog - pri TKS SRS smo dobili devizne pravice za revizije v višini 150.000 am. dolarjev, vendar priliva ni . Isto velja za gorivo. - učbenik za jadralne pilote je v tisku. Na osnovi prednaročil , po sklepu PS , smo naročili naklado 2000 izvodov - sredstva . v višini 10,000.000 din od TKS SRS nismo nakazali ALC Lesce, ker jih nismo prejeli . Poročilo o sejah PK LZJ je podal tov. Menegalija. Novi predsednik PK LZJ je generalpolkovnik Todor Atanasovski, novi gen. sekretar pa polkovnik Valter Kučera . Na zadnji seji PK je bila razprava o predlogu družbenega dogovora za obnovo materialne baze LZJ , predlog je bil poslan v republike. Precej razprave je bilo o obnašanj u klubov do skupnih akcij v LZJ z letali Utva 75 ter sprejet sklep na zahtevo delegata ZSLO, da se klubu, ki letala ne da, to odvzame (tudi republiki) in razporedi drugam. V razpravi je bilo obravnavano tudi obnašanje nekaterih letalskih šol ZLOS in sprejet sk lep o prednostni uporabi letal Utva 75 in dodeljenih radiop ostaj , ki so družbena last:

1. pogodbene naloge za KRV, RŠTOinJLA 2. skupne akcije LZJ oz. ZLOS in dogovorjene akcije klubov, za kar je treba izdelati točen skupen program (seminar upravnikov ali seja komisije) in se po nje m ravnati

3. na zadnjem mestu so interesi kluba Za kršitev teh sklepov se klubu letalo odvzame. Pri nudenju uslug tujcem morajo imeti letalske šole vse potrebne dokumente, tako da je njihovo delo pravno neoporečno. Na zadnji seji PK LZJ so razpravlj ali tudi o udeležbi jadralne reprezentance v O uspehih na Avstraliji. prvenstvih v letošnji sezoni ' je poročal tov. Ferlan, ki računa na uspeh tudi na SP v Avstraliji. Ker je pokrivanje stroškov udeležbe reprezentance problematično, je predsedstvo mnenja, da je potrebno večje angažiranje klubov za »Ietalski pool •• , t. j. večjo animacijo v podjetjih. Če pa sredstev ne bo dovolj (velja za vse športne letalske dejavnosti), potem se reprezentanca ne more udeležiti tekmovanja . Predsedstvo je sklenilo, da ZLOS za vplačilo tekmovalne takse za Avstralijo (odkup deviz) posodi LZJ premostitveno 200.000 din za odkup 15.000 DM , za ostale stroške udeležbe pa premostitveno manjkajoči znesek, ki se vrača z nakazili sponzorjev postopoma . Predsedstvo česti ta vsem tekmovalcem ZLOS za dosežene rezultate doma in v tujini.

Točka

2. - Predlog in sprejem rebalansa

proračuna

ZLOS za leto

Predsedstvo je potrdilo rebalans proračuna za leto 1986

1986 PREDLOG REBALANSA PREDRAČUNA PS ZLOSZA LETO 1986 Dne 1. 3. 1986 je sk upščina ZLOS sprejela pre drač un PS ZLOS za leto 1986 v višini 21,826. 000 din. Kerše niso bili znani vsi prihodki, je skupščina pooblastila PS ZLOS 'Za rebalans. Na osnovi tega sklepa predlagamo PS ZLOS v razpravo in sprejem predlog predračuna, ki temelji na znanih prihodkih: Prihodki: ZTKOS za OD, režijo in program VSJ pogodbe V. p. 2050 Ljubljana - pogodba RŠTO - pogodba ZOTKS - za program PIS PZ za program PIS PZ za Krila RIS za izlet nagrajencev ZTKOS za revalorizacijo za leto 1985 ZTKOS za strokovni seminar TKS Slove nije za Avstralijo Krila - naročnina Krila - pogodbeno sofinanciranje Prenos iz leta 1985 po zaklj. računu Skupaj

din 9,009.000.8,626.950.4,495.420.4,922.000.400.000.400.000.100.000.250.000.195.000.150.000.500.000.2,700.000.2,650.000.2,520.729.36,919.099.-

Odhodki: OD z dajatvami režij a PS ZLOS Medalje in plakete za skupšči n o Seminar v Portorožu članarina 19. enote pri TKS Krila - vsi stroški Medalje, pokali za tekmovanja Fotokopiranje Poročilo ZLOS za leto 1985 Stroški delegatov za VSJ Bizilj Stane - odpravnina Pogodbene naloge VSJ Pogodbene naloge RŠTO Pogodbene naloge v. p. 2050 Ljubljana Vrnitev kredita Pokal bratstva Bunčič Drago rep. trener Reprezentanca jadralnih pilotov Reprezentanca padalcev JAR 1986 Seminar mehanikov Rezerva Skupaj

8,000.000.2,000.000.202.017.400 .000.7.000.6,200.000.200.000.200.000.200.000.300.000.500.000.7,500.000.4,200.000.4,200.000.1,147.130.240.000.150.000.800.000.800.000.100.000.50.000.670.082.38,066.229 din

Za osebne dohodke z dajatvami in režijo ZLOS smo prejeli od TKS Slovenije odnosno ZTKOS vsega 6,209.000 din. Izdatki iz tega naslova pa bodo znašali do konca leta 10,000.000 din. Kje dobiti razliko 3.791.000 din. Problem so tudi neekonomske cene pogodbenih nalog. To vprašanje je potrebno resno izpostaviti na seji PK VSJ. Prav tako so problem jadralna letala Blanik za pogodbene naloge. To so odprta vprašanja na katere je potrebno dati odgovor. Sekretar PS ZLOS Mirko Bitenc 1. r.

Točka

3. leto 1986

Pogodbene naloge za

Poročilo o poteku izvajanja pO$odbenih nal og LZJ/KRV, RSTO in VP 2050 je dal sekretar. Nekaj pogodbenih na log je že izpeljanih, v teku je še trenažno letenje. Pri pogodbenih nal ogah za LZJ pa so najbolj problematične neekonomske cene , ke r pogodba na upošteva letne inflacije. Pod dosedanjimi pogoji in cenami ne bomo mogli podpisati pogodbe za leto 1987, rešiti pa je treba tudi jadralna letala Blanik za vse centre, ki šolajo učence ZSLO, ker je plačilo za uporabo klubskih letal Blanik (amortizacija) in cena nabave novega letala v nesorazmerju. Klubska letala pa so že iztrošena zaradi letenja na vitlo.

Točka

4. - Letalske nesreče v 1986 V gradivu za sejo so bile naštete

nesreče:

7.5. AK Celje. Lom krila na letalu Cirus pri vanterenskem pristanku na RJP 7.5. AK Ljubljana. Lom trupa na letalu Cirus pri vanterenskem pristanku na RJP 13 .5. ALC Lesce. 100% lom letala DG - 100 7.6. AK SI. Gradec. 100% lom letala Blanik, pilot tež ko poškodovan 27.6. AK Ljublj ana. Na tekmovanju v Postojni lom prve noge na letalu Utva-75. Dne 10. 7. smo imeli smrt ni primer v ALC Lesce. Smrtno seje ponesrečil pri jadranju nemški jadralni pilot s K-6. Kriv pilot. Vse navedene nesreče je obravnavala komisija za nesreče ZKPZ Dodatno poročilo o letalskih nezgodah in nesrečah je podal sekretar PS. V letu 1986 je bilo 7 nesreč z jadralni mi in 2 z motornimi letali. Smrtna nesreča je bila ena (tuj jadralni pilot). Po mnenju razpravljalcev je bilo največ nezgod zaradi malomarnosti pilotov, sprejeti pa so bili naslednji sklepi: je treba - povečati odgovornost za varnost letenja in skakanja, še posebej zaradi zaključ evanja letalske sezone

- odgovornost za varnost .etenja prevzamejo upravniki in učitelji, ki odločajo kdo lahko leti in imajo . to pravico tudi po zakonu - vse nezgode morajo obravnavati predsedstva organizacij. - prijavljanje nezgod je dolžnost po zakonu, način prijavljanja pa je znan (ZKPZ, LZJ, ZLOS) - pravilnike tekmovanj popraviti v smislu varnosti letenja (doleti, pristajanja) , kar so dolžne storiti strokovne komisije pri PS - z internimi klubskimi akti regulirati povračilo narejene škode - za RKPZ izdelati varnostno oceno - opozoriti vse na novi Zakon o zračni plovbi (Ur. list SFRJ št. 45 z dne 1. 8. 1986) Na zahtevo Temeljnega sodišča v M. Soboti, v zvezi nesreče letala Utva 75, 1985 leta v Murski Soboti, je za strokovnega izvedenca PS imenovalo Franca Rupnika, z njegovo privolitvijo.

Predsedstvo se ni strinjalo s predlogom za ukinitev revije in je sklenilo, da revija izhaja tudi v letu 1987. Sprejet pa je bil sklep, da morajo biti naročniki revije vsi člani organizacij, oz. da klubi plačajo toliko izvodov letne naročnine, kolikor imajo članov. Naročnina za leto 1987 naj bi bila 3.000. din. Predsedstvo sprejema pobudo za menjanje glavnega in tehno urednika ter tiskarne . Glavni urednik naj bi bil Tone Polenec (že urednik v prvih letih), tehnični pa Drago Drmota, ki naj bi pripravila za sejo predsedstva program izhajanja revije v letu 1987 (6 ali 10 številk, obseg snopiča, vsebinsko zasnovo), poišče ta tiskarno in izdelata predračun stroškov. Uredništvo pa se zamenja šele po sprejeti zasnovi. Pri izhajanj u revije oz. reševanju finančne problematike in pokrivanju izgube se morajo angažirati tudi klubi z zbiranjem reklam in drugih oblik pomoči, saj je revija njihova. Točka

Točka

5. - Predlog za ukinitev revije Krila z letom 1987 Predlog je sekretar PS zasnoval na dejstvih: ko je PS ZLOS sprejemalo program za leto 1986, je bilo seznanjeno s predvidenim deficitom revije v letu 1986 v višini 3,000.000 din. Kljub temu paje bil sprejet sklep o izhajanju revije v letu 1986. Planirani deficit naj bi članice rešile tekom leta. Takšen je bil sklep. Do danes nismo prejeli nobenega predloga od članic za rešitev tega problema. Na osnovi obračuna za prvo polletje ter predvidenih izdatkov do konca leta bo deficit znašal 3,500.000 din . Delovna skupnost PS ZLOS in predsednik PS ZLOS so uspeli znižati ta deficit v višini 2,650.000 din. Toliko znašajo pogodbe o sofinanciranju revije za leto 1986. Za leto 1987 se predvideva deficit v višini 6 do 7 milijonov din na račun podražitve tiskarskih uslug. Ker predvidenega deficita ne moremo pokrivati iz naročnine niti iz pogodbenega sofinanciranja, predlagam PS ZLOS kot izdajateljskemu svetu, da sprejme sklep o prenehanju izhajanja revije Krila s 1. 1. 1987.

6. - Družbeni dogovor za obnovo materialne baze LZJ 1986-1990 Predlog družbenega dogovora je obravnavalo PK LZJ, ga potrdilo ter poslalo LZ ,republik ter rep. štabom TO. Predsedstvo ZLOS se je strinjalo s predlogom dogovora, ki vsebuje naslednje elemente: (cene in zneski v tabeli so v 000 din) Stroški nabave -

BiH

eG H M

SI. Sr. V K

Skupaj

7. - Proslava ob 100 letnici rojstva E. Rusjana Predsedstvo je obravnavalo udeležbo ZLOS oz. klubov in njihovo vključitev v program letalske razstave z eksponati ter udeležbo v programu letalskega mitinga 13. in 14.9. V programu sodelujejo zmajarji (udeležbo zagotovi komisija), 45 padalcev (ALe, Maribor, Ptuj, M. Sobota), balonarji, 5 vlečnih letal Pa 18 in 5 jadralnih letal DG. V program mitinga se vključijo tudi letala-piloti, po zaključku trenaže RŠTO in VP 2050. Vse organizacije dobijo obvestilo, katera letala dajo na razsta vo ali za miting ter kdaj morajo preleteti v Lesce ali na Brnik. AK Ljubljana da na razpolago vlečno mrežo , ki se vleče Il. in 12. 9. intenzivno, 13.9. samo dopoldne. Sodelovanje na razstavi odn. na mitingu je obvezno za vse organizacije. Predsedstvo in org. odbor pa vabita članstvo na obisk mitinga in čim številnejšo udeležbo na akademijo, ki bo 12. 9. zvečer v Slov. filharmoniji v Ljubljani. Vabila bodo poslana vsem klubom. Točka

8. Imenovanje predsednika modelarske komisije Predsedstvo je potrdilo predlog modelarske komisije in imenovalo za predsednika te komisije Janeza Grošlja, AK Novo mesto.

cene iz leta 1985

jadr. letala dvosedi jadro letala enosedi motorna jadr. letala letala za pada lce avtovit Ie akrobatska letala pilotska padala športna padala samogradnja letal skupaj Finančna

Točka

59 59 59 20 59 12 400 200 28

5.000 5.000 10.000 20.000 5.000 25.000 800 1.000 5.000

295.000 295.000 590.000 400.000 295 .000 300.000 320.000 200.000 140.000 2,835.000

udeležba podpisnikov (v 000 din) skupaj

SSNO 45%

gospod. 40%

RŠTO 10%

Z rep. 5%

338.000 194.000 458.000 252.000 541.000 541.000 425.000 86.000

152.100 87.300 206.100 113.400 243.450 243.450 191.250 38.700

135.200 77.600 183.200 100.800 216.400 216.400 170.000 34.400

33.800 19.400 45.800 25.200 54.100 54.100 42 .500 8.600

16.900 9.700 22 .900 12.600 27.050 27.050 21.250 4.300

2,835.000

1,275.750

1,134.000

283 .500

141.750

Točka

9. - Sprejem v članstvo ZLOS Predsedstvo je sprejelo v članstvo ZLOS-a, na osnovi prošenj, novo registrirani Kraški aeroklub »Ivan Vidmar« Sežana, delovno Tovarna organizacijo športnega orodja ELAN, Begunje, za člana predsedstva s statusom letalske šole pa Posoški aeroklub Bovec. Točka

10. - Delegat v komisijo FAI Predsedstvo je soglašalo, da LZJ imenuje za delegata LZJ v komisijo za prosto letenje pri FAI (CIVL FAI) Zlatka Vaniča (predlog komisije pri PS ZLOS). Točka 11. - Športne prireditve v letu 1987 Predsedstvo je sprejelo in potrdilo naslednje kandidature klubov za organizacijo tekmovanj v letu 1987: JADRALNO LETENJE ALC Lesce, državno jadr. prvenstvo, istočasno tudi pokal Elan. V kolikor kandidatura za DP na LZJ ne bo sprejeta, potem organizira rep. člansko prvenstvo in pokal Elan. Alternativni organizator rep. članskega

prvenstva je AK M. Sobota, če pa je v ALC republiško, potem je v M. Soboti rep. mladinsko prvenstvo. MOTORNO LETENJE V Portorožu VI. pokal Branko Ivanuš. Organizator ZLOS, obalni center, letališče in turizem, vendar samo v primeru če obaina skupnost krije zahtevano participacijo 2,000.000 din. Ajdovščina rep. rally motornih pilotov Kompas rally - organizacijo rešuje iniciator s klubi, ki imajo dovoljenje za letenje tujcev AK M. Sobota - zaključek jugos!. aerorallyja z let. mitingom PADALSTVO: ALC Lesce državno prvenstvo Para ski na Kobli Portorož - pokal Casino AK Ptuj - rep. člansko in mladinsko prvenstvo + pokal Podlehnik BALONARSTVO Mednarodno srečanje balonarjev. Točka

12. - Sredstva SlS za letališko dejavnost

Iz naslova za varnost letenja se dodelijo organizacijam zneski: 1,621.000 din AK Bovec AK Postojna 923.147 din 1,800.000 din AK Ptuj ALC Lesce 656.667 din PS ZLOS 1,500.000 din Za vsa morajo

odobrena sredstva klubi dostaviti predračune . Od sredstev, ki so v obračanju, dobi razliko AK Ljubljana. Sklep predsedstva je tudi , da se na naslednji seji obravnava problematika AK Ljubljane in njegovega letališča. Točka

razno - predsedstvo je dodelilo v uporabo 2 radijski postaji za potrebe članov drž. reprezentance ALC Lesce in AK Ptuj (možnost odpoklica) pridobivanja - postopek soglasij za organizacijo XX. SPP 1990.leta v Lescah je v teku na ravni republike Slovenije - predsedstvo je potrdilo predlog predračuna PS ZLOS za leto 1987, ki mora biti poslano v septembru TKS-ZTKOS. Zapisnik sestavil Stane Bizilj Sekretar PS ZLOS Mirko Bitenc