EVOLUCIJA, RAZVOJ IN PRIHODNOST ROBOTIKE
so prototip električnega robota, ki ga je kot prvega krmilil štiribitni mikroračunalnik takrat še neznanega in majhnega podjetja iz ZDA, Intela. Robot se je imenoval IRB 6, ker je imel nosilnost 6 kg. Prototip je bil v svetu dobro sprejet, zato so ga v Asei začeli serijsko izdelovati. Leta 1974 so prodali prvega robota v podjetje Magnusson, ki je bilo leto kasneje eno izmed prvih družb, ki so imeli popolnoma avtomatizirano proizvodnjo brez zaposlenih in je delovala dneve in noči, sedem dni na teden. Aplikacija prvega električnega robota je bila poliranje medeninastih pip.
Slika 3: - ASEA IRB 6 – prvi električni industrijski robot (Vir: [1])
Kmalu je postalo jasno, da je eletrični robot prihodnost proizvodnje zaradi zmožnosti gibanja po gladkih krivuljah, kar je še posebej uporabno pri različnih tipih varjenja in obdelave. Kasneje so v Asei izdelali tudi večjo različico IRB 6 – IRB 60. Bil je velik tehnološki dosežek, saj mnogi niso verjeli, da je možno izdelati tako velikega robota na električni pogon. Ker je bil trg za robote v času izdelave IRB 6 še vedno zelo majhen, so te robote uporabljali večinoma v Aseinih podjetjih. Zavedali so se, da je sam robot le del nekega procesa, zato so razvijali tudi delovne metode za različne robotske naloge. Podjetje je eno izmed vodilnih podjetij na tem področju še danes, znano pa je pod imenom ABB (Asea Brown Boveri) s sedežem v Švici. Roboti so konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja doživeli razcvet na Japonskem. Tam je bila gospodarska situacija za robotiko še posebej ugodna, saj zaradi visoke ekonomske rasti ni bilo na voljo dovolj delovne sile. Vlada in podjetja so veliko vlagali v razvoj in raziskave v robotiki. Ker Aseinega IRB 6 robota ni bilo mogoče patentirati, so se na Japonskem začeli pojavljati podobni roboti. Najboljše robote je proizvajalo podjetje Yaskawa, ki je danes v svetu znano tudi kot Motoman, prav tako eno izmed vodilnih podjetj na področju celovitih robotskih rešitev. Na Japonskem je tako vsako leto proizvodnja robotov rasla, uporabljali
pa so jih predvsem na domačih tleh. Zaradi ekonomske krize in želje po osvojitvi tujih trgov, so se japonski proizvajalci povezali z velikimi mednarodnimi podjetji in razširili ponudbo tudi na tujih trgih. V Evropi pa je medtem, razen v nekaterih severno-evropskih podjetjih, področje robotike stagniralo, saj ni bilo takšnega pomanjkanja delovne sile kot na Japonskem, ni bilo tudi prostorske stiske v proizvodnji. A vendar se je pojavilo nekaj družb, ki so začele najprej s predstavništvom tujih izdelovalcev robotov, nato še z lastnim razvojem. V Evropi so se najbolj razvili Kuka, Staübli, Comau ter Renault Automation. Kasneje je bilo samo v Nemčiji čez 30 različnih proizvajalcev robotov, večinoma vezanih na podjetja avtomobilske industrije. Seveda so se razvoja robotov lotili tudi v bivši Sovjetski zvezi, kjer je bilo podobno kot na Japonskem pomanjkanje delovne sile. Avtomatizacija proizvodnje je bila zapisana celo v petletnem načrtu, sprejetem leta 1981. Veliko podjetij je uporabljalo hidravlične robote domače izdelave, a so bili tehnično pomanjkljivi, pa tudi preveč različnih robotov je bilo na voljo (približno 200). Problem je bil tudi na področju krmiljenja, saj niso imeli dostopa do proizvodov ameriškega trga, predvsem mikroračunalnikov. Robotizacija je bila zato neuspešna, v veliki meri pa so vgrajeni roboti rjaveli v delavnicah, tekom življenjske dobe pa so v povprečju opravili manj kot uro dela. Danes so v svetu priznani proizvajalci robotov predvsem Motoman (Yaskawa), ABB, Fanuc, Epson, Panasonic, Kuka, Staübli, OTC, Nachi, Kawasaki, Adept, Mitsubishi, Comau in Honda, obstajajo pa tudi druga manjša, specializirana podjetja. Uporaba robotov Roboti se v veliki meri uporabljajo v industriji, kjer opravljajo različne naloge. Te so bile najprej le manipulacija z materiali in premikanje le-teh, razne oblike varjenja ter barvanja. Tovrstne aplikacije so še vedno najpogostejše, roboti pa se uporabljajo tudi za mnogo drugih opravil. Verjetno najširša uporaba robotov je na področju industrijskega varjenja, saj je ponovljivost, kvaliteta zvarov ter hitrost varjenja z roboti na druge načine nedosegljiva. Konstantnost ter ponovljivost robotskega gibanja omogoča praktično popolno kvaliteto barvanja, obenem pa ni nepotrebnih izgub pri barvi. Barvanje je naloga, ki najbolje prikaže prednost uporabe robotov v industriji. Za zdravju nevarno in natančno delo ni potreben več človek, povečani sta kvaliteta dela in enakomernost porazdelitve barve, stroški pa so nižji. Prav tako so roboti zelo uporabni na področju dolgočasnih, ponavljajočih se nalog sestavljanja izdelkov, še posebej elektronike. Uporabljajo se tudi na področju paletiziranja – zlaganja ali razlaganja izdelkov na palete. Namenjeni so za vse od vlaganja oglasnih prilog v časopise pa do zlaganja in pakiranja palačink. Veliko robotov se dandanes uporablja tudi za brušenje, vodno rezanje in poliranje materiala, v kombinaciji s strojnim vidom pa tudi za sortiranje in kontrolo kvalitete. Roboti so še posebej uporabni
Zbornik DIR2010 - 98/2010
9