Revija Varčujem z energijo št. 49

Letnik 10, {t. 49/ april - maj 2016 30.000 brezpla~nih izvodov

AJM okna-vrata-senčila d.o.o., Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica pri Mariboru

Več kot 25 let ustvarjamo boljši pogled na svet!

Na temeljih znanja, izkušenj in inovativnosti, ustvarjamo energetsko učinkovito stavbno pohištvo nove generacije.

Z njim opremljamo sodobno trajnostno arhitekturo.

Pridružite se nam na Facebooku www.facebook.com/okna.ajm

4

UVODNIK

Lov na ~rni ogljik

V

preteklih 150 letih nam je uspelo tanek zra~ni ovoj okrog planeta onesna`iti z razli~nimi ostanki ~love{kega delovanja. Ena od posledic je povi{evanje povpre~nih temperatur na planetu, kar vidimo in ob~utimo `e danes.

Pi{e: Simon Tihec

Poleg ogrevanja `e dolgo opazujemo tudi rahlo planetarno mra~enje, ki ga povzro~ajo lebde~i delci, ki se nahajajo v atmosferi. Ve~ji po~asi padajo proti tlom, manj{i pa lahko ostanejo v zraku okrog mesec dni. So posledica nepopolnega zgorevanja nafte, premoga in lesa, viri pa so tovarne, elektrarne, vozila in doma~i dimniki. Med zgorevanjem kateregakoli energenta poleg plinov nastajajo tudi saje, ki imajo na planet dva razli~na u~inka. Prvi je zastiralni, saj zmanj{ujejo koli~ino son~ne energije, ki dospe do povr{ine planeta, iz ~esar lahko sklepamo, da zmanj{uje u~inek tople grede.

Drugi u~inek pa je segrevanje ozra~ja, saj delci absorbirajo son~ne `arke in ozra~je ogrevajo. Vpliv ~rnega ogljika ali saj je primerljiv z vplivom ogljikovega dioksida in je drugi najpomembnej{i povzro~itelj segrevanja planeta. ^e pogledamo na podro~je avtomobilizma, ki je velik vir saj, lahko opazujemo rahle znake mo`nega prehoda na elektri~ni pogon, ~eprav ve~ina proizvajalcev o tem ne razmi{lja. Letalski promet na elektriko pa je danes {e utopija, {tevilo letal, poletov in njihov u~inek na planet pa strmo raste. Tudi od prehoda na letalsko biogorivo ne bo velikih koristi, saj vsako zgorevanje za seboj pu{~a pline in saje, korist bodo imela samo letalska podjetja, ki se bodo na veliko bahala, kako okolju prijazna so njihova letala. Danes so avioni odgovorni za 3,5% toplogrednega u~inka, ~e pa se bo letenje pove~evalo v dana{njem tempu, pa lahko ta cifra v nekaj letih zraste na 15%.

Matev` Lenar~i~ pa svoje svetovne meritve ~rnega ogljika na vi{ini okrog tri

kilometre ne more narediti druga~e kot z letalom. V svojem cikcakastem poletu okoli sveta, s posebnim merilnikom ugotavlja, koliko ~rnih saj se nahaja v razli~nih delih ozra~ja. Rezultati zanimajo podnebne znanstvenike, saj jih bodo vklju~ili v svoje okoljske modele in posku{ali {e bolj natan~no napovedati prihodnost.

Najbolj neugodne za ~love{tvo pa so veri`ne reakcije, ki so posledica energetske lakote. ^rni ogljik pregreje zrak, spremeni tvorbo oblakov na dolo~enem podro~ju, v Indiji povzro~a celo zamudo monsunskega de`evja, ki je izjemno pomembno za pre`ivetje milijarde ljudi. Ko saje padejo na sneg ali led se ta pospe{eno topi, odboj son~ne toplote nazaj v vesolje se zmanj{a,

dvignjena gladina morja prizadene prebivalce nizkih obalnih podro~ij pa tudi velikih mest, ki le`ijo na morskih obalah.

Vse to vpliva tudi na mo`nosti pridelave hrane v svetovnem merilu, kar je naslednji neugoden pojav. Ocena posledic delovanja ~rnega ogljika je tako alarmantna, da so o njem za~eli govoriti celo politiki. ^e bi ~love{tvu uspelo zmanj{ati koli~ino saj v zraku, bi bila korist dvojna.

Dosegli bi takoj{en hladilni u~inek in zadr`ali krivuljo bodo~ega planetarnega segrevanja za pribli`no dvajset let. V tem obdobju pa bi imeli ~as, da nas mogo~e vse skupaj sre~a pamet in bi lahko svoje delovanje podredili zakonitostim planeta. Mogo~e pa vse ni tako ~rno kot ta ogljik. •

Letnik 10, {t. 49/ april - maj 2016 30.000 brezpla~nih izvodov

O PUBLIKACIJI

Revija VAR^UJEM ^ Z ENERGIJO je v celoti brezpla~na. Izhaja 5 - krat letno. Naslednja, 50. {tevilka revije izide junija 2016, letos bele`imo 10. leto izdajanja revije.

Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p.

Naklada: 30.000 brezpla~nih izvodov Avtorji: Simon Tihec, Jo`ica Ekart, Bojan @nidar{i~, Bojko Jerman, Milan Kuster, Jo`e Herti{, Vili Zabret, Henrik Hom{ak, Yasin Jodeh, Ga{per Ravnak, Mario Niki}, Matija [mid, Davor Zaver{nik, Matej Dulc, Tadej Mrak, Katja Li~en Pajenk, Glavni in odgovorni urednik: Jo`ica Ekart Lektoriranje: Maja Tihec Tr`enje: Anja Mithans (031 350 461) Distribucija: tel.: 041 971 324 Grafi~na priprava, tisk: LEYKAM TISKARNA d.o.o.

Naslov uredni{tva: EKART MARKETING Andrej Ekart s.p.

Prepolje 101, 2206 Marjeta

Tel.: 02 686 10 81 Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502 Dav~na {tevilka: SI20960166 E mail: energetski.svetovalec@siol.net Spletni energetski portal:

www.varcevanje-energije.si - Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva.

- Vse pravice pridr`ane.

V 49. {tevilki revije Var~ujem z energijo se predstavljajo:

- Avtorji ~lankov izra`ajo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije.

str. 1 Ream str. 2 AJM str. 3 Butan plin str. 4 Zago`en str. 7 Sejem Energetika str. 9 Seltron str. 15 Henrik Hom{ak str. 16 E-netsi str. 17 E2E str. 19 Tratnjek Samsung str. 20 Orca

- Dolo~enih promocijskih ~lankov v reviji, na `eljo naro~nikov, ne lektoriramo.

Distribucija revije poteka v trgovskih velecentrih MERCATOR TEHNIKA in GRADNJA, specializiranih tehni~nih in gradbenih trgovinah, ter aktualnih sejemskih prireditvah - sejmih Dom, Energetika in MOS.

str. 21 Minergia str. 22 Lunos str. 25 Mix str. 25 Oven str. 29 Energetika Ljubljana str. 28 Orca str. 29 Istrabenz plini str. 31 Energetika Ljubljana str. 33 Energija plus str. 34 RWE str. 35 Koop

str. 36 Veto str. 37 GIZ DZP str. 39 Arhsol str. 41 Weishaupt str. 43 Henkel str. 44 Prof.El str. 45 KWB str. 46 Agni str. 47 Tersus str. 49 Kamini Ko~evar str. 51 Gorenje

str. 53 Dines str. 54 Mix str. 55 Ream str. 57 Veto str. 59 Dom Titan - Uponor str. 61 Vitanest str. 62 Mavi str. 64 Airabela str. 65 NIX str. 66 Tilia - CTC str. 67 Dulc

str. 68 Sonnenkraft str. 72 Armex armature str. 73 VAN DEN str. 75 Velux str. 76 Jub str. 77 Kalcer str. 78 Fibran str. 79 Kronoterm str. 80 Atlas trading

5

SEJEMSKI DOGODKI

6

V Celju celovito o u~inkovitem ogrevanju, hlajenju, prezra~evanju in industrijskem vzdr`evanju – Novost ENERGOFEST za dru`enje

N

a mednarodnih strokovnih sejmih Energetika in Terotech-Vzdr`evanje se bodo na celjskem sejmi{~u od 12. do 15. aprila 2016 predstavile najbolj pomembne blagovne znamke energetike in industrijskega vzdr`evanja.

Obiskovalci bodo lahko izbirali med ponudbo ve~ kot 540 najbolj{ih blagovnih znamk iz 29 dr`av. [tiridnevno sejemsko dogajanje bodo zaznamovale novosti, koristne informacije in predvsem znanje, v prvi vrsti za strokovno javnost, pa tudi osve{~eno splo{no javnost, ki se zaveda pomena u~inkovitega upravljanja z energijo in ustreznega vzdr`evanja za doseganje prihrankov. ^astni pokrovitelj sejmov je Ministrstvo za infrastrukturo RS.

Aktualne strokovne razprave Veliko pozornosti mladim Na sejmi{~u bo govora o najbolj aktualnih temah na podro~ju energetike (energetska sanacija javnih stavb, e-mobilnost, upravljanju porabe, pametna omre`ja, uvajanju samooskrbe z elektri~no energijo iz obnovljivih virov energije), predstavil se bo konzorcij Slovenska son~na elektrarna – konzorcij zdru`uje podjetja Gen-I kot kupca elektri~ne energije proizvedene v son~nih elektrarnah, Sol navitas dobavlja konstrukcijo in skrbi za izvedbo, Letrika Sol razvija, proizvaja in prodaja solarne mikro razsmernike, Sitel zagotavlja nadzorne in upravljalne sisteme, hibridne napajalne sisteme in hranilnike elektri~ne energije, ETI Elektroelement pa kakovostne re{itve za celostno prenapetostno in nadtokovno za{~ito fotovoltai~nih in drugih sistemov s podro~ja obnovljivih virov energije –, obiskovalci pa bodo lahko izkoristili tudi brezpla~na energetska svetovanja mre`e ENSVET ter svetovanja GI ZRMK.

U~inkovitemu industrijskemu vzdr`evanju bo posve~en Dan vzdr`evanja, ki ga tretji sejemski dan (14.4.) pripravljata strokovna revija IRT3000 in Celjski sejem. Program, ki bo razdeljen na dva sklopa - vzdr`evanje hidravli~nih in pnevmati~nih strojev in naprav ter vzdr`evanje mehanskih sistemov –, bo povezoval dr. Franc Majdi~. Isti dan bo na sejmi{~u tudi Dan kovinarjev Slovenije, v okviru katerega se bodo posvetili sodobnemu vzdr`evanju strojev in naprav.

Na sejmi{~u se bo odvilo {e tradicionalno dr`avno tekmovanje dijakov srednjih poklicnih {ol za poklic instalater strojnih instalacij. Za mlade, bodo~e strokovnjake na teh podro~jih sicer v Celjskem sejmu pripravljajo {e poseben program zadnji sejemski dan (15.4.), ko bodo najavljenim skupinam u~encev, dijakov in {tudentov, ki se izobra`ujejo na strokovnih podro~jih sejmov, omogo~ili tudi brezpla~en vstop na sejma. Skupaj s partnerji bodo poskrbeli za vodeno predstavitev poklicev v energetiki in drugih strokovnih podro~jih sejma ter Energetsko karierno sre~anje z Energetika.NET. Mladi, pa tudi malo manj mladi obiskovalci sejmov pa zagotovo ne bodo spregledali {e Robotskih iger, ki jih bo na sejmi{~u v dvorani D `e tradicionalno predstavila strokovna revija IRT3000.

Tokrat se bodo lahko z roboti pomerili v pikadu in hokeju.

ENERGOFEST za dru`enje po uradnem delovnem ~asu sejmov Strokovni dvoj~ek bo od torka do ~etrtka mogo~e obiskati od 9. do 17.30 ure, zadnji dan v petek pa od 9. do 17. ure. Na predlog ve~ razstavljavcev bodo letos v sejemski dvorani E pripravili ENERGOFEST - zabavo ob dobri hrani in pija~i za razstavljavce in obiskovalce sejmov od 15. ure dalje. Vsi obiskovalci, starej{i od 18. let, bodo ob vstopu na sejmi{~e tudi prejeli kupon za gratis 2 dcl piva. V Celjskem sejmu obiskovalce vabijo, da si pred obiskom natan~en program dnevnega dogajanja na sejmi{~u ogledajo na spletni strani www.ce-sejem.si. •

8

ZDRAVA HI[A

Sobna enota RCD in aplikacija CLAUSIUS – sodobna kakovost bivanja Sodobna kakovost bivanja ne zajema samo udobne bivalne temperature prostora v katerem se gibamo in var~no ogrevamo, ampak vedno bolj zajema tudi ostale dejavnike, ki jih zaznavamo. Enostavno in stati~no upravljanje z ogrevalnim sistemom ni ve~ dovolj. Sodobni uporabnik `eli biti aktiven in pri~akuje, da temu sledi tudi uravnavanje udobja v njegovem bivalnem okolju.

Vedno ve~ smo z doma. Uravnavanje in prilagajanje, ter nadzor nad ogrevanjem preko pametnega telefona pa postaja ena izmed funkcionalnosti, ki jih sodobni uporabnik pri~akuje. Vse potrebne informacije `elimo imeti dosegljive na enostaven na~in in takoj.

Na te nove trende smo se v Seltronu odzvali z razvojem nove sobne enote RCD, skupaj z aplikacijo CLAUSIUS za oddaljen nadzor ogrevalnega sistema.

Aplikacija Clausius aktivno upravljanje ogrevanja Enostaven oddaljen nadzor in upravljanje ogrevalnega sistema Ali se vam pogosto dogaja, da odidete od doma za dalj ~asa in ste pozabili zmanj{at temperaturo ogrevanja ali pa se vra~ate iz dopusta v hladen dom. Z aplikacijo Clausius bo teh te`av konec. Od kjerkoli in kadarkoli boste lahko na pametnem telefonu ali mobilni napravi na enostaven in pregleden na~in nastavili `eleno sobno temperaturo, izbrali na~in delovanja ogrevanja, pregledali in spremenili ~asovne programe ter si s tem pove~ali udobje in zmanj{ali stro{ke.

Z aplikacijo Clausius teh te`av ne bo ve~.

Na svoji mobilni napravi boste nemudoma obve{~eni, da je kurivo po{lo in je potrebno nasuti pelete ali nalo`iti polena. Poleg tega vas bo aplikacija tudi opozorila, ~e je nastala kakr{na koli druga okvara ali motnja pri delovanju ogrevalnega sistema.

Servisna podpora Poznate ob~utke ob okvari ogrevalnega sistema, ko na mrzlem ~akate na intervencijo monterja? Aplikacija omogo~a mo`nost izbire oddaljenega dostopa poobla{~enega serviserja, ki bo lahko preko mobilne naprave preveril podatke o delovanju va{ega ogrevalnega sistema ter ugotovil, v ~em je te`ava in kako vam lahko ~im prej pomaga.

(Funkcionalnost takoj{njega obve{~anja in servisne podpore sta v fazi preizku{anja in bosta na voljo v drugem kvartalu tega leta).

V ~em sobna enota RCD pripomore k sodobni kakovosti bivanja?

Uporabnikom prijazne funkcije Na sobni enoti RCD enostavno uravnavamo temperaturo v prostoru, nastavljamo ~asovne programe, ali izbiramo posebne funkcije kot so: - Party - ~e `elimo za dolo~en ~as podalj{ati ogrevanje s komfortno temperaturo, - ECO - v primeru, da `elimo za dolo~en ~as zni`ati temperaturo ogrevanja, - Enkratni vklop sanitarne vode. To funkcijo uporabimo v primeru potrebe po topli sanitarni vodi izven obstoje~ih intervalov ogrevanja.

Vreme na sobni enoti Bi radi od{li na izlet ali sprehod pa ne veste ali bo vreme primerno za na~rtovane aktivnosti? Na sobni enoti RCD boste lahko hitro preverili ne samo zunanjo temperaturo, temve~ tudi zra~ni tlak in vremensko napoved.

Idealna za ob~utljive ljudi in otroke

Takoj{nje obve{~anje o morebitnih odstopanjih V primeru, da objekt ogrevate s kotlom na pelete ali na polena, ste ve~krat v dilemi ali do va{e vrnitve ne bo zmanjkalo kuriva.

Ob~utljivi ljudje in otroci imajo pogoste te`ave, ~e se gibajo v prostoru, kjer je zrak slabe kakovosti ali s premalo vlage.

Sobna enota RCD vas bo opozorila na stopnjo zra~ne vla`nosti, zato boste lahko pravo~asno reagirali, {e preden bi suh zrak povzro~al te`ave z dihali pri bolj ob~utljivih

~lanih va{e dru`ine. Kmalu bo na voljo tudi sobna enota RCD2 Premium, ki bo poleg opisanega preverjala tudi kakovost in skupno onesna`enost zraka v va{ih bivalnih prostorih. V primeru poslab{anja kakovosti zraka preko priporo~ljive meje, vas bo sobna enota in aplikacija Clausius opozorila, da je potrebno prostore prezra~iti.

S sobno enoto RCD maksimalno udobje tudi s kotlom na polena ali pelete Pri kotlih na biomaso je potrebno ve~krat preveriti ali je v kotlu {e dovolj kuriva oziroma ali je potrebno kotel napolniti z novo koli~ino energenta. Z novo sobno enoto RCD boste lahko mirno u`ivali na naslonja~u, sobna enota pa vas bo sama opozorila, kdaj je potrebno nalo`iti drva ali nasuti pelete.

S sobno enoto imamo popolni nadzor nad ogrevanjem Sobna enota RCD vas bo nemudoma opozorila tudi na razli~na odstopanja pri ogrevanju in morebitne okvare.

Povezljivost z aplikacijo Clausius Nova sobna enota RCD je povsem kompatibilna za usklajeno delovanje skupaj z aplikacijo Clausius za oddaljeno upravljanje ogrevanja.

Ni potrebno, da se vi prilagajate va{emu ogrevanju. Raje ogrevanje prilagodite sebi in svojemu slogu bivanja. Aktivno in var~no upravljajte z ogrevanjem na enostaven in sodoben na~in z uporabo aplikacije CLAUSIUS in namestitvijo sobne enote RCD. Sobne enote RCD se lahko pove`ejo na vse obstoje~e regulatorje ogrevanja Seltron. Na{li ju boste v vseh specializiranih trgovinah z ogrevanjem ali neposredno v Seltronu na Tr`a{ki cesti 85 A, v Mariboru. Za dodatne informacije pokli~ite 080 13 55. • Avtor: Jo`e Herti{, tehni~ni direktor

SOBNA ENOTA RCD2 sodobna kakovost bivanja Enostavno uravnavanje temperature.

Natančno merjenje sobne temperature in relativne zračne vlage.

Zračni tlak in vremenska napoved.

Opozarjanje na potrebo po nalaganju peletov ali polen.

Možen daljinski dostop in upravljanje s pomočjo mobilnih naprav.

Obiščite nas na sejmu ENERGETIKA, od 12. do 15. 4., v dvorani L, na razstavnem prostoru 5.

Za dodatno svetovanje se obrnite na Seltronove strokovnjake v Centru varčnega ogrevanja ali pokličite na: Tržaška cesta 85 A, 2000 Maribor, e-mail: info@seltron.si, www.seltron.si

Bli`a se poletje: Dileme pred izbiro

klima naprave P

osebej vabljivi so nizki stro{ki obratovanja, saj je vsaka klima naprava v osnovi toplotna ~rpalka zrak – zrak. Ker ima visoko hladilno ali grelno {tevilo potrebuje za delovanje le 15 – 20% dele` dodane energije.

Korelacija med temperaturo in vlago Ko razmi{ljamo o ohlajanju in ogrevanju prostorov moramo razumeti dva fizikalna pojma. Prvi je temperatura (pozimi v stanovanjih obi~ajno 22 °C), drugi pa je relativna vla`nost, ki na ljudi vpliva bolj mote~e kot temperatura. ^love{ko telo se ohlaja tako, da izlo~a vlago (znoj), ki mora iz povr{ine ko`e izhlapeti.

V naravi to ~utimo kot hlad (mraz), ko pridemo mokri iz vode

ali na vetru. V obeh primerih se telo ohlaja z izparevanjem vode iz povr{ine telesa. ^e je zrak nasi~en z vlago se izhlapevanje znoja upo~asni ali celo ustavi. Ob nevihti - ko je koli~ina vlage v zraku visoka - se znojimo kljub temu, da temperatura zraka le 20 °C – 25 °C. Nasprotno je v pu{~avah pri temperaturi suhega zraka 40 °C. Ves znoj takoj izhlapi in tako ohlaja na{e telo.

Vir: gree.si

11 Kdo je energetski svetovalec, Bojan @nidar{i~ @ivljenjsko pot sem za~el kot zidarski vajenec v Cerknici, nadaljeval na srednji gradbeni {oli v Ljubljani. Na Biotehni~ni fakulteti sem diplomiral kot krajinski arhitekt, na filozofski pa specializiral pedago{ko andrago{ko smer. To sem potreboval kot predavatelj na vi{ji strokovni {oli, kjer sem bil nosilec treh predmetov. Leta 1994 sem ustanovil nevladno organizacijo Vitra in zaklju~il usposabljanje za energetskega svetovalca za gospodinjstva. V obeh funkcijah – kot direktor zavoda in energetski svetovalec sem se bil primoran vseskozi usposabljati na prakti~nih podro~jih, kot je jasnost izra`anja, javno nastopanje, metode podajanja informacij za razli~ne ciljne skupine,…

S

odobne klima naprave (KN) so novej{a tehnologija, ki zaradi sposobnosti ogrevanja in hlajenja hitro vstopa v stavbe. To omogo~a relativno nizka investicija, toplozra~no ogrevanje brez radiatorjev ter enostavno rokovanje.

Kaj je pomembno pri {irjenju va{ega znanja?

Vir: gree.si

Medijske prispevke vedno zasnujem tako, da se postavim v vlogo bralca, oziroma uporabnika. Rezultat mora biti tak, da ga razume mama, {e bolje stara mama. Ne favoriziram prav nobene znamke tehnike, kaj {ele proizvajalca ali izvajalca. V tem norem ~asu visoke komercializacije se trudim obdr`ati neodvisnost in strokovnost. Podatke ~rpam iz razgovorov s proizvajalci, uvozniki, monterji, projektanti ter dvajset letnih izku{enj na podro~ju energetskega svetovanja. Ko sem temu dodal {e prakti~ne izku{nje uporabnikov, je nastal portal NEP Slovenija http://nep.vitra.si.

Zakaj sodelovanje z nami?

Revija Var~ujem z energijo je uravnote`ila strokovnost in uporabnost z ogla{evanjem. To se mi dozdeva za dana{nji ~as optimalna kombinacija. Pri energetskem svetovanju sem se nau~il - to {e vedno uporabljam - da ni korektno favorizirati enega proizvajalca ali tehnologijo. Izhajam iz prepri~anja, da se svetovalec - enako kot projektant, nadzornik, prodajalec, izvajalec - preprosto ne sme odlo~ati. Vsi navedeni poklici smo v slu`bi bodo~ega kupca, ki nas je poiskal, da mu olaj{amo odlo~itev. Vsak investitor je zgodba zase. Kar odgovarja enemu, je za drugega nesprejemljivo. Vedno izpostavim ve~ mo`nosti, kot je razvidno iz prispevkov o klimatskih napravah v nadaljevanju.

Klim. naprave so opremljene z filtri za izbolj{anje kakovosti zraka, nekatere tudi z oddajnikom negativnih ionov, ki nase ve`ejo pra{ne delce.

Delovanje klimatske naprave Klimatska naprava odvzema zrak iz okolice (zunanji zrak) in zrak iz prostora. Del zraka se ohladi, del pa segreje. Ohlajen zrak vodimo v prostor, ki ga `elimo ohlajati, segret zrak pa vodimo iz prostora. Ko se odlo~amo za nakup klimatske naprave dobro premislimo, ali `elimo zrak samo ohlajati, ali ohlajati in su{iti, ali pa `elimo pozimi to isto klimatsko napravo uporabiti za segrevanje zraka. Slednje je lahko zanimivo za prehodna obdobja (jesen, pomlad), saj nam klimatska naprava toplozra~no ogreje prostor »takoj«.

Klima naprava = toplotna ~rpalka Iz energetskega stali{~a je klimatska naprava toplotna ~rpalka. Poleti odvzema toploto notranjemu (bivalnemu) zraku in segreva zunanji zrak. Deluje kot doma~i hladilnik, ki navznoter hladi, navzven pa greje. Sodobne klimatske naprave ima vgrajeno dodatno mo`nost zimskega ogrevanja prostorov. V tem primeru poleti hladi, pozimi pa (do)ogreva.

U~inkovitost ogrevanja predstavlja sezonsko grelno {tevilo – SCOP (Seasonal coefficient of performance), u~inkovitost hlajenja pa sezonsko hladilno {tevilo – SEER (Seasonal energy effficiency ratio). V primeru toplozra~nega ogrevanja prostorov s klimatsko napravo to pomeni, da dobimo 3 kWh brezpla~ne

12

ZDRAVA HI[A Vir: gree.si

toplote od zunaj, za to pa moramo pla~ati »samo« 1 kWh elektri~ne energije.

Navedena primerjava velja za klimatsko napravo z grelnim {tevilom 4.

Dve polovici celote Pred odlo~itvijo o vgradnji klimatske naprave je potrebno spoznati najpomembnej{e parametre, ki opredelijo izbiro optimalnega modela. Povejmo jasno in glasno. Odlo~itev o izbiri klima naprave sprejme kupec (torej uporabnik), ne pa svetovalec, projektant, monter ali prodajalec. Je pa znanje navedenih vredno suhega zlata, zato jim velja prisluhniti.

Podatki iz Energijske nalepke (slika desno) ter so namenjeni suverenemu odlo~anju ter la`jemu pogovoru s strokovnjaki.

Dvo-stopenjski kompresor zagotavlja stabilno zmogljivost naprave v ekstremnih pogojih, tako pri gretju do -30°C, kot pri hlajenju do +54°C.

Vsaka klima naprava ima dve enoti, notranjo in zunanjo. Notranja hladi ali greje, zunanja pripravlja zrak za notranjo enoto. Pozimi se zunanji zrak ohlaja, da se notranjost stavbe ogreva. Poleti se zunanji zrak ogreva, da se notranjost stavbe ohlaja. Praviloma ima ena notranja enota tudi eno zunanjo enoto.

Nekateri ponudniki omogo~ajo re{itve, ko se na eno zunanjo enoto lahko priklopi do 5 notranjih enot. Zunanja enota je lahko name{~ena kjerkoli, tudi na strehi, podstrehi ali v kleti. Potrebno je le zagotoviti za{~ito pred soncem, dovolj velik pretok zraka in odvod kondenzata.

Notranja enota je lahko na steni, tleh ali stropu. V strop so lahko vgrajene razli~ne kasetne oblike, ki so praviloma skrite.

Hrup klimatske naprave Hrup ustvarja zunanja in notranja enota, ki ga pri nakupu pogosto spregledamo. Na energijski izkaznici je izkazana vrednost notranjega hrupa 55 dB, zunanjega pa 63 dB. Za la`jo predstavo navedimo {e ostale hrupe. Najti{ji pomivalni stroj 40 dB, hladilnik 45 dB, kuhinjska napa 60 dB, pralni stroj 64 dB.

Vir: gree.si

Dodatna loputa zagotavlja natan~no usmerjanje zraka – hladnega proti stropu, toplega proti tlom.

Opozorilo pri uporabi klimatske naprave ^love{ka storilnost je odvisna od pogojev bivanja (temperatura, relativna vla`nost, hrup...), vendar moramo biti pri tem pozorni. Poleti je priporo~ljiva razlika med zunanjo in notranjo temperaturo okrog 6 °C (zunaj 36 °C, znotraj 30 °C). Pri ve~jih razlikah se hitro prehladimo. Zato velja priporo~ilo, da prostorov nikoli ne ohlajamo pod 25 °C. Poleg zdravstvenega, je pomemben tudi ekonomski vidik. Vsaka stopinja vi{ja od 25 °C predstavlja 6 - 8 % prihranek elektrike. • Vir fotografije: Atlas trading d.o.o., www.gree.si Energetski svetovalec: Bojan @nidar{i~, udika Vir: gree.si

Naprava, namenjena gretju bolje upravlja z odtajanjem, tako zagotavlja bolj{e udobje in ni`jo porabo energije.

Energijska nalepka poka`e parametre izbranega modela klimatske naprave za konkretno zunanjo in notranjo enoto. Levi stolpec predstavlja hlajenje (SEER), desni pa ogrevanje (SCOP). Grafi~no (A+++; A+++) in {tevil~no (SEER 8.5; SCOP 5.1) poka`e energetsko u~inkovitost tega modela. U~inkovitost nara{~a z vi{anjem hladilnega (SEER 8.5) in grelnega (SCOP 5.1) {tevila.

ZDRAVA HI[A

5 lastnosti zmogljive klimatske naprave Klimatska naprava `e dolgo ni ve~ namenjena zgolj ohlajanju v toplih poletnih dneh.

Zadnja leta smo pri~a vro~inskim valom, kot jih za na{e podnebne razmere nismo vajeni.

Velika vro~inska obremenitev prostorov terja svoje tudi pri porabi energije za ohlajanje.

Na drugi strani, zmogljive klimatske naprave lahko uporabimo tudi za u~inkovito ogrevanje pozimi. Po katerih lastnostih pravzaprav prepoznamo zmogljivo klimatsko napravo?

Visoka energijska u~inkovitost Energijska u~inkovitost je zagotovo eden pomembnej{ih kriterijev pri izbiri klimatske naprave. Naprava mo~i 2,5 ali 3,5 kW praviloma `e mora spadati vsaj v energijski razred A++ pri hlajenju oz. A+ pri gretju v povpre~nih podnebnih razmerah, kamr spada Slovenija. Upo{tevati pa je potrebno, da je predvsem energijski razred A++ relativno {irok, saj zajema sezonsko u~inkovitost (SEER) od 6,1 do kar 8,5 – torej je lahko skoraj 40% u~inkovitej{a naprava v enakem razredu, kot tista manj zmogljiva. Torej velja biti pozoren poleg energijskega razreda tudi na vrednost SEER za hlajenje in SCOP za gretje.

Vzdr`evanje nazivne mo~i v {irokem delovnem obmo~ju Najve~ o kakovosti in zmogljivosti klimatske naprave nam povedo karakteristike pri ogrevanju. Medtem, ko bo hladila prav vsaka klimatska naprava, bo u~inkovito hladila (in ogrevala) zgolj tista, ki se dobro izka`e pri ogrevanju. Pomemben podatek, ki nam

govori o zmogljivosti klimatske naprave, je razmerje med kapaciteto ogrevanja (in hlajenja) v mejnih delovnih pogojih, v primerjavi z nazivno kapaciteto pri nominalnih pogojih. Prepoznali bomo 3 vrste naprav – tiste osnovnega razreda, ki ogrevajo zgolj do -10 ali -15°C, srednji razred, ki s pomo~jo elektronskega ekspanzijskega ventila (EXV) deluje do -20, ter najbolj zmogljive, ki delujejo v ekstremnih razmerah do kar -30°C zunanje temperature. Osnovne naprave vzdr`ujejo zgolj nazivne 40% mo~i gretja do -15°C, srednji razred navadno zadr`i 70% mo~ pri -20°C, klimatske naprave v vi{jem razredu pa tudi ve~.

Princip delovanja 2-stopenjskega kompresorja

Dvo-stopenjski kompresor zagotavlja najvi{ji u~inek Tehnologija klimatske naprave z dvostopenjskim kompresorjem zagotavlja u~inkovito in zmogljivo delovanje tudi v ekstremnih vremenskih razmerah. Na grafu je prikazan primer naprave, ki pri -20°C deluje z 98% nazivne mo~i, pri -30°C pa s kar 80%. Na drugi strani bo ista naprava hladila z visoko zmogljivostjo tudi, ko bo zunaj

13

Kapaciteta hlajenja glede na zunanjo temperaturo

Kapaciteta ogrevanja glede na zunanjo temperaturo

ekstremno vro~e, takrat ko drugim napravam kapaciteta hlajenja pade. To v praksi pomeni, da lahko za zanesljivo ogrevanje prostora, kjer potrebujemo npr. 3,5 kW toplotne mo~i pri -20°C, vgradimo 3,5-kilovatno napravo z dvo-stopenjskim kompresorjem, namesto, da bi vgradili eno ali dve stopnji mo~nej{o napravo osnovnega razreda. Torej pri klimatski napravi z dvo-stopenjskim kompresorjem ni bojazni, da ne bi zanesljivo opravljala svoje funkcije, kadar jo najbolj potrebujemo.

7-stopenjski ventilator opravlja tri pomembne funkcije Nekatere klimatske naprave vsebujejo ventilator notranje enote s 7-stopenjsko nastavitvijo hitrosti. To je precej pomembna funkcija, saj bo ventilator s {irokim razponom delovanja z velikim pretokom zraka zagotovil hitro doseganje temperature v prostoru, ko je ta dose`ena pa natan~no vzdr`evanje `elene temperature. V tihem na~inu bo z nizkimi vrtljaji naprava delovala skoraj nesli{no - med 20 in 25 dB(A) zvo~nega tlaka.

Sodobna klimatska naprava mora omogo~iti uporabniku najvi{jo raven udobja in maksimalni prihranek energije. Pri tem je pomembna funkcija daljinskega nadzora preko pametnega telefona – s tem zagotovimo, da bo v prostoru pri~akala ravno prav{nja temperatura, kot tudi nadzor nad temperaturo, kadar smo odsotni in mo`nost prilagajanja glede na vremenske razmere in s tem dodatni prihranek stro{kov. • Yasin Jodeh WiFi modul omogo~a daljinski nadzor s pametnim telefonom

Promocijsko sporo~ilo

Daljinski nadzor naprave

14

ZDRAVA HI[A

Primer obnove hi{e: Klimatska naprava ogreva in hladi Vsaka obnova je zgodba zase

P

omlad je pravi ~as za energetsko obnovo hi{e. K temu nas lahko prisili vlaga in plesen, visoki stro{ki ogrevanja, morda potreba po bolj{i klimi v prostoru, ipd. Mogo~e pa so »tamladi« `e dovolj zrasli, pa bo treba narediti {e kak{no sobo ali stanovanje na podstrehi. ^ez zimo je bilo dovolj ~asa za razmislek, sedaj je ~as za akcijo. Zato bomo – ob prakti~nem primeru obnove hi{e iz @iri, ki je potekala postopno, izpostavili mo`nost ogrevanja s klimatsko napravo.

Kako za~eti?

Pogosto se spra{ujemo, kaj sploh obnoviti, ~emu dati prednost, kako pristopiti, kje dobiti uporabne informacije, kaj se najbolj spla~a in tudi kje dobiti denar. Slednje je dejansko manj pomembno vpra{anje, saj se s kreditom ali subvencijo Eko sklada investicijski krog hitro zapre. Bolj pomembno je, da si vzamemo dovolj ~asa za razmislek, predvsem pa poi{~emo dobre projektante, svetovalce, nadzornike in izvajalce.

Sicer pa je vrstni red energetske obnove znan. Vedno se za~ne zunaj, to je na ovoju stavbe, ki naj bo ~im bolj toplotno izoliran. [ele nato novemu stanju zmanj{anih energetskih izgub prilagodimo ogrevanje prostorov ter sanitarne vode.

Izberemo optimalni energent, zanj optimalno ogrevalno napravo ter – po potrebi – {e

Hi{a eta`ne velikosti 200 m2 je bila leta 1872 zgrajena po takratni modi. Leta se ji vidijo po zunanjem izgledu, znotraj pa je obnovljena po dana{njih zahtevah u~inkovitih ogrevalnih sistemov.

ostale elemente, kot so dimnik, skladi{~e za energent, razvodni in ogrevalni sistem, avtomatiko,…

ga lastni{tva ali da je stavba pod spomeni{kim varstvom, ne moremo sanirati od zunaj?

Takrat je na vrsti ogrevalni sistem.

Ovoj stavbe Pri ustrezno grajeni stavbi potrebujemo minimalno ogrevanje in hlajenje prostorov.

Ugodne bivalne pogoje nam zagotovijo kvalitetna okna in sen~ila ter ustrezno debela toplotna izolacija fasade. Zelo uporabna je tudi zelena fasada. ^e omenjenih preventivnih re{itev na zunanji strani stavbe ali stanovanja ne moremo zagotoviti, se lotimo kurative.

Na prvem mestu je brezpla~no no~no ohlajanje, ki je praviloma uspe{na re{itev. Kot uspe{no mo`nost – ~e predhodni ukrepi niso dovolj u~inkoviti – si omislimo mehanske pripomo~ke.

Med najbolj poznane spada klimatska naprava.

Za~eti na koncu Kaj naredimo v primeru, ko stavbe zaradi pomanjkanja sredstev ali ~asa, neurejene-

ohranili ogrevanje na UNP, na podstrehi pa smo takoj investirali v ogrevanje oziroma hlajene s pomo~jo klima naprave«.

Stro{ki ogrevanja Lastnik mora vedeti kaj ho~e Obiskali smo podjetno Andrejo iz @irov, ki nam je predstavila izku{nje pri obnovi hi{e. Med drugim so zamenjali ogrevalni sistem in z na{o revijo podelili celotni potek obnove hi{e.

Lastnica pojasnjuje: »Ob prevzemu hi{e sem se lotila celovite prenove. Za~eli smo z instalacijami, zato so vse stene dobile nove omete. Na podstre{ju smo naredili nove bivalne prostore. Poseben izziv je bila zvo~na izolacija tlakov, toplotna izolacija strehe ter lesena okna in sen~ila. Spopasti sem se morala tudi z veliko dilemo, ki jo ima verjetno vsakdo, ki obnavlja. To je kaj in koliko od obstoje~ega obdr`ati ter kaj v celoti ali deloma obnoviti.

Mi smo v prvih dveh eta`ah

»Stro{ek ogrevanja (130 m2 velikega stanovanja), v drugi eta`i je zna{al 700 € za UNP ter dodatno {e 100 € za elektriko. Med pripravami na izdelavo petih podstre{nih stanovanj sem na{la Mitsubishi klima napravo, ki optimalno deluje tudi do -25 stopinj C. Zdela se mi je idealna, zato smo klimatske naprave vgradili v vsako stanovanje za povsem avtonomno ogrevanje in hlajenje.

Dodatno smo v vsako od petih kopalnic vgradili {e elektri~no talno gretje. Stro{ek te instalacije je zna{al 2.500 EUR na stanovanje + cca.500 EUR za talno ogrevanje na stanovanje.«

Ogrevanje s klimatsko napravo? « Ker se je klima naprava izkazala za odli~no re{itev sem eno montirala tudi v svoje

ZDRAVA HI[A

15

Klimatska naprava lahko zadosti vsem potrebam ogrevanja in hlajenja. Pozimi je to velika prednost, saj lahko hitro odreagira na pasivno son~no ogrevanje skozi okna. Kombinacija klasi~nega toplovodnega in toplozra~nega ogrevanja pa je idealna, saj povzame najbolj{e od obeh sistemov.

Zunanja enota je lahko name{~ena kjerkoli, tudi na podstrehi. Potrebno je le zagotoviti dovolj velik pretok zraka in odvod kondenza. Na sliki je ta za{~iten s toplotno izolacijo.

stanovanje za toplozra~no dogrevanje polovice stanovanja. Najemnik gostilne je sledil zgledu. Izklopil je plinsko ogrevanje, »vklopil« klima napravo, en IR panel in kru{no pe~.

Kljub velikemu {tevilu porabni-

porabi 300 - 350 €/mesec za ogrevanje, kuhanje, pranje ter razsvetljavo. V celoti so vsi prostori ogrevani in hlajeni na elektriko. Stro{ek ogrevanja zna{a cca. 2.5 €/m2. V stanovanju so stro{ki zaradi UNP vi{ji, 3 ~lan-

kov, mese~ni ra~un za porabljeno elektriko zna{a do 300 €.«

Zaklju~ni obra~un Dejstva so neizpodbitna.

Pet najemni{kih stanovanj na podstre{ju – skupaj 130 m2 -

ska dru`ina povpre~no porabi na mesec 160 EUR elektrike in 200 EUR za plin, od tega (tudi poleti) zna{a stro{ek ogrevanja sanitarne vode cca. 50 €. • Bojan @nidar{i~, energetski svetovalec

Filtriranje, meh~anje, dezinfekcija vode Javno dostopni podatki analiz vode ka`ejo, da prakti~no vsa pitna voda vsebuje poleg v vodi netopnih delcev {e klor, pesticide, {kodljive organske spojine in te`ke kovine. Klor je zelo strupen plin, ki se je v prvi svetovni vojni uporabljal kot bojni strup. Danes se zaradi njegove lastnosti, da ubije bakterije in druge mikroorganizme, uporablja za dezinfekcijo pitne vode. Pri kloriranju pitne vode nastane v reakciji med klorom in razpadajo~imi organskimi snovmi, mno`ica kancerogenih klorovih spojin, ki predstavljajo veliko tveganje za ~lovekovo zdravje.

Onesna`enje vode s pesticidi, {kodljivimi organskimi spojinami in te`kimi kovinami je posledica onesna`evanja predvsem zaradi industrijske in kmetijske dejavnosti, del onesna`enja s te`kimi kovinami pa je tudi naravnega izvora.

Za filtriranje vode so na voljo vodni filtri, ki se namestijo na glavni vod vode ali pod koritom v kuhinji. Odstranjevanje klora, pesticidov, {kodljivih organskih spojin, slabega vonja in okusa se vr{i na osnovi absorpcije fizikalne in kemijske vezave na izjemno veliki povr{ini aktivnega oglja. 1 g aktivnega oglja ima povr{ino ve~jo od 500 m2.

Vodni filter, ki vsebuje poleg aktivnega oglja {e patentiran filtrirni medij KDF® 55, odstrani iz vode tudi te`ke kovine. KDF® 55 poleg odli~ne ~istilne sposobnosti zavira rast mikroorganizmov in podalj{a `ivljenjsko dobo aktivnemu oglju. Vodni filtri z 0,15 mcr kapilarno membrano iz vode odstranijo bakterije, filtri z 0,02 mcr kapilarno membrano pa tudi viruse. Priporo~ljivo je izbrati NSF certificiran vodni filter.

Voda v kateri so prisotne bakterije je mikrobiolo{ko opore~na (kapnica, voda iz vodnjakov, lastnih zajetij ali slabo vzdr`evanih vodovodov), zato jo je potrebno

dezinficirati. Najprimernej{i in ~loveku najbolj prijazen na~in je dezinfekcija z UV sterilizatorjem vode, ki v vodi popolnoma uni~i za zdravje ~loveka zelo nevarne bakterije.

Obloge vodnega kamna na grelcih vode so vzrok ve~je porabe energije in vodijo v okvare grelcev. @e samo 3 mm debele obloge vodnega kamna na grelcih pove~ajo porabo energije za 25%. Ionska meh~alna naprava na principu ionske izmenjave ve`e vodni kamen in tako 100% odpravlja vse te`ave povezane z odlaganjem vodnega kamna. • Henrik Hom{ak

16

ZDRAVA HI[A

Male napake v sistemih rekuperacije – velika nezadovoljstva

P

rezra~evalni sistem z rekuperacijo je najbolj kakovostna re{itev prezra~evanja. Zagotavlja zdravo notranjo klimo, daje uporabniku izreden komfort in var~uje z energijo. Kljub vgradnji najbolj{e opreme, pa lahko pride do situacije, ko uporabnik ni zadovoljen z delovanjem sistema. Obi~ajno so za to krive male, a pomembne napake, na katere `elim opozoriti.

Zmanj{evanje hrupa ^e rekuperator ni kje dale~ v kleti, ampak je v bivalni eta`i, je njegov hrup zelo pomemben. ^e ste kupili napravo, ki ima ve~ji hrup od pri~akovanega in vas moti, je treba ali kupiti drugo napravo, ali to napravo neprodu{no zapreti v zvo~no izolirano omaro. Nikakor pa ne smete zmanj{ati volumna naprave, zato da bi bila ti{ja. To uporabniki zelo radi naredijo, posebej pono~i, ko hrup najbolj moti. A ravno pono~i sve`

www.prezračevanje.si

DEMO SALON SVETOVANJE PRODAJA

zrak najbolj potrebujemo, saj spimo ob zaprtem oknu! Ve~krat smo opazili in izmerili stanje, do katerega ne bi smelo priti: zaradi hrupa imajo uporabniki lokalno ali centralno prezra~evalno napravo naravnano na najni`ji volumen, da hrup ne bi motil, a zato imajo neustrezno, nezdravo notranjo klimo, CO2 koncentracija bistveno presega dovoljeno stopnjo.

Fasadna re{etka Re{etka preko katere prihaja zrak v stavbo je pomembna. Nikakor ne sme imeti tanke mre`ice na kateri bi se nabrala umazanija ali led. Led se lahko nabere tudi na tehni~no pravilni re{etki, saj pride v~asih do stanja, ko so v zraku kapljice vode (megla) zrak pa ima temperaturo pod ledi{~em in enako

temperaturo imajo tudi kovinske re{etke na katerih kapljice vode zmrznejo in dobesedno zaprejo dovod zraka. Pomaga streha nad tak{no re{etko ali njena namestitev v zavetje pod kak nadstre{ek.

Dovodna re{etka ne moti sosedov, saj ne proizvaja hrupa, druga~e je z odvodno re{etko, kjer je ventilator glasen, saj med njim in re{etko ni menjalnika toplote. ^e imate pri tej re{etki zelo blizu soseda, ki bi ga to lahko motilo, je najbolje vgraditi dodaten protihrupni element, ~e to ni dovolj, se zra~ni tok in s tem tudi hrup obrne proti tlom, kar bistveno zmanj{a hrup. • Mag. Bojko Jerman

NUDIMO VSE POTREBNE STORITVE PREZRAČEVANJA

Zrak v paketu r V zadnjem letu se je na nas obrnilo preko 700 lastnikov hiš in stanovanj, ki so želeli urediti prezračevanje, ogrevanje ali hlajenje v svojem domu. r Hitro in brezplačno smo jim naredili strokovno rešitev s popisom del in ponudbo.

Svetovni prvak med centralnimi napravami:

PAUL novus F300

r Skupaj smo realizirali in nudili podporo več sto projektom.

MONTAŽA

r Nezadovoljnih kupcev ne poznamo, servis aparatov pa uredimo v istem ali naslednjem dnevu.

E-NETSI d.o.o., Šmartinska 58, 1000 Ljubljana, tel.: 04 1684 833, e-netsi@siol.net, www.prezračevanje.si

Toplotni izkoristek: 93% (PHI) 99% (EN308) 121% (DIN4719) Poraba energije: 0,23Wh/m3, hrup: 17 dB pri 150 m3/h in 21 dB pri 210 m3/h, upravljanje z zaslonom na dotik v slovenskem jeziku

Promocijsko sporo~ilo

Smo uradni distributer za lokalne in centralne prezračevalne naprave z vračanjem toplote in vlage:

ZDRAVA HI[A

17

Prezra~evanje z rekuperacijo – re{itev za slab zrak in odve~no vlago!

Lokalno prezra~evanje prava re{itev za slab zrak, vlago in plesen

Kaj so lokalne prezra~evalne naprave z rekuperatorjem Blauberg?

So naprave za prezra~evanje, ki z minimalno izgubo energije iz prostora iz~rpajo slab zrak in ga nadomestijo s sve`im. Ta proces traja 70 sekund v tla~no smer in 70 sekund v sesalno smer. Tak{no prezra~evanje je energijsko zelo u~inkovito, poteka enakomerno in nenehno zagotavlja sve` zrak. V prostoru se tako ne kopi~ijo zdravju {kodljivi plini, ki jih sicer lahko odstranimo z odpiranjem oken. Poleg tega nam prezra~evanje zvi{uje koncentracijo negativnih ionov, ki blagodejno vplivajo na na{e zdravje.

Tiho delovanje (13 dB(A)), nizka poraba energije, zahvaljujo~ EC motorju, senzor vlage, fotoceli~ni senzor, G3 filter, moderna oblika in najvi{ja stopnja rekuperacije toplote (91 %) jih uvr{~a v sam vrh lokalnih prezra~evalnih naprav z rekuperacijo. Name{~anje je zelo enostavno, saj ne potrebujemo cevnega razvoda, temve~ le okroglo ali kvadratno odprtino ter elektri~ni priklju~ek.

Lokalne prezra~evalne naprave so uvr{~ene na seznam Eko sklada, ki kupcem povrne 25 % ali 50 % (v primeru Odloka o na~rtu za kakovost zraka) vrednosti celotne investicije. Lokalne prezra~evalne naprave lahko v spomladanskih in jesenskih mesecih tudi izklopimo, kar ne velja za centralne naprave, pri katerih se ne glede na letni ~as zaradi cevnega sistema priporo~a nenehno delovanje.

Centralne prezra~evalne naprave Blauberg V ponudbi podjetja Blauberg so tudi centralne prezra~evalne naprave. Razlika v primerjavi z lokalnimi prezra~evalnimi napravami je le v eni centralni napravi ve~je kapacitete, ki s pomo~jo kanalske mre`e distribuira zrak po prostorih. Centralne prezra~evalne naprave imajo lo~ene dovode sve`ega zraka in odvode izrabljenega, kar je vidno le z vpihnimi in sesalnimi re{etkami v prostoru (ki se lahko poljubno prilagodijo stilu va{ega doma), oziroma enim odvodom in dovodom na zunanji steni objekta. Zaradi potrebne kanalske mre`e in velikosti prezra~evalne enote se te re{itve v ve~ini primernej{e za novogradnje, kjer se la`je dolo~ita mesto naprave in kanalski razvod.

Prednost, v primerjavi z lokalnimi prezra~evalnimi enotami je,

da s centralno prezra~evalno napravo lahko prezra~ujemo vse prostore, tudi tiste brez zunanjih sten, saj sta dovod in odvod na enem mestu zunanje stene in ni potrebno izvajati le-teh za vsako sobo posebej. Izkoristki centralnih prezra~evalnih naprav so v primerjavi z lokalnimi prezra~evalni enotami nekoliko bolj{i, saj imajo 98 % stopnjo vra~anja toplote.

Podjetje Blauberg zahtevnej{im uporabnikom omogo~a celo individualno regulacijo z dvema (LED ali LCD) upravljalnikoma, kar zagotavlja popolno prilagoditev objektu in doseganje najve~jega mo`nega udobja. Tudi te centralne prezra~evalne naprave Blauberg so na listi Eko sklada za subvencijo od 2.000 € do 2.500 € (v primeru Odloka o na~rtu za kakovost zraka). • Za ve~ informacij ali brezpla~no informativno ponudbo pokli~ite uvoznika blagovne znamke Blauberg, podjetje E2E, d. o. o., na telefonsko {tevilko 02 620 98 05 ali pi{ite na info@e2e.si.

Obi{~ite www.blauberg.si.

Odpravite plesen v prostoru!

^Ğ ƐŽŽēĂƚĞ Ɛ ƚĞǎĂǀĂŵŝ nj ŽĚǀĞēŶŽ ǀůĂŐŽ͕ ki se pojavlja na stenah ǀ ŽďůŝŬŝ ƚĞŵŶŝŚ ŵĂĚĞǎĞǀ͍ sƐĞ ƚŽ ůĂŚŬŽ ƉƌĞƉƌĞēŝŵŽ Ɛ ƉƌĞnjƌĂēĞǀĂůŶŝŵŝ ŶĂƉƌĂǀĂŵŝ ůĂƵďĞƌŐ. dŽ ƐŽ ŶĂƉƌĂǀĞ͕ Ŭŝ nj ŵŝŶŝŵĂůŶŽ ŝnjŐƵďŽ ĞŶĞƌŐŝũĞ ŝnjēƌƉĂũŽ ƐůĂď njƌĂŬ ŝŶ ŐĂ ŶĂĚŽŵĞƐƟũŽ Ɛ ƐǀĞǎŝŵ͘ dĂŬƓŶŽ ƉƌĞnjƌĂēĞǀĂŶũĞ ũĞ ĞŶĞƌŐŝũƐŬŽ njĞůŽ ƵēŝŶŬŽǀŝƚŽ͕ ƉŽƚĞŬĂ ĞŶĂŬŽŵĞƌŶŽ ŝŶ ŶĞŶĞŚŶŽ njĂŐŽƚĂǀůũĂ ƐǀĞǎ njƌĂŬ͘ EĂƉƌĂǀĞ ůĂƵďĞƌŐ ŽĚůŝŬƵũĞ ǀƌŚƵŶƐŬĂ ŶĞŵƓŬĂ ŬĂŬŽǀŽƐƚ͕ ƵŐŽĚŶĂ ĐĞŶĂ ŝŶ ĞŶŽƐƚĂǀŶĂ ŵŽŶƚĂǎĂ͘ EĂƉƌĂǀĞ ƐĞ ŶĂŚĂũĂũŽ ŶĂ ƐĞnjŶĂŵƵ ŬŽ ƐŬůĂĚĂ͕ Ŭŝ ŬƵƉĐĞŵ ƉŽǀƌŶĞ del celotne ŝŶǀĞƐƟĐŝũĞ͘

ǁǁǁ͘ďůĂƵďĞƌŐ͘Ɛŝ

02 620 98 05

Promocijsko sporo~ilo

Prenove starogradenj in gradnje novih sodobnih hi{ so iz materialov, ki dobro tesnijo in hkrati zelo slabo prepu{~ajo vlago. Zato se celo v novih hi{ah pri tak{ni gradnji pojavljajo te`ave z odve~nim kondenzom, ki se ve~inoma nabira na notranji strani okenskih stekel, na zidovih pa se pojavijo temni, vla`ni made`i in kasneje plesen.

Enake te`ave nastopijo tudi takrat, ko v stari hi{i zamenjamo okna ali hi{o zapremo z novo energijsko u~inkovito fasado. Za kakovostno in zdravo bivanje je nujno potrebno, da vse bivalne prostore redno in u~inkovito prezra~ujemo. Naravno prezra~evanje z odpiranjem oken je zamudno in predvsem energijsko potratno. Vse to lahko prepre~imo le z eno lokalno prezra~evalno napravo Blauberg.

Prisilno prezra~evanje s prezra~evalno napravamo z rekuperatorjem je energijsko u~inkovito in nam zagotavlja enakomerno sve` zrak.

18

ZDRAVA HI[A

Novo: Prva zunanja klimatska VRV enota s stranskim izpihom do mo~i 40 kW Samsung lansiral inovacijo - kot prvi na svetu predstavil novo VRV enoto s stranskim izpihom do mo~i 40 kW! Nova Samsung VRV klimatska enota - tehnolo{ka novost za ve~je zgradbe Samsung Electronics Co je v mesecu marcu v ~asu energetskega sejma v Milanu lansiral novo nadstandardno zunanjo klimatsko enoto DVM S Eco, VRV.

“Ve~namenska zasnova klimatizacijskega sistema DVM S Eco igra klju~no vlogo pri tem, kako razvijamo na{e izdelke.

Osredoto~eni smo na vrhunske tehnologije, ki zagotavljajo visoko u~inkovitost med vsemi VRV enotami s stranskim izpihom , ter delovanje sistema z najve~jo mo`no energetsko u~inkovitostjo. Edinstvena kompaktna oblika zunaznje enote pri ve~stanovanjskih in poslovnih zgradbah gotovo omogo~a najbolj{o mo`no izrabo

Razpon delovanja za ogrevanje do -25 °C, hladilni razpon enote pove~an na 52 °C zunanje temperature.

prostora.” je dejal Charles H. Park, podpredsednik Digital Appliances Samsung Electronics CO.

Maksimalna izraba prostora ob vgradnji DVM S ECO Pove~ana mo~ klimatske naprave DVM S Eco (max. mo~ je 14 KM - 40 kW) pomeni, da je namesto ve~ih manj{ih zunanjih enot potrebna le ena zunanja enota, ki je izvrstna za upravljanje klimatizacije v ve~stanovanjskih ali poslovnih zgradbah.

Vsa obmo~ja v zgradbi so zajeta z eno samo zunanjo enoto (razpon cevovoda; dol`ina do 160 m in vi{ina do 50 m). [irina zunanje enote klimatske naprave zna{a manj kot 1 m (940 mm). Klimatska enoto DVM S Eco, VRV zmogljivost hla-

jenja oz. ogrevanja pove~a z bolj{o izrabo prostora, medtem ko udobno namestitev omogo~a 4 - smerni cevovod.

Ve~ja energetska u~inkovitost – izbolj{an hladilni/ogrevalni pretok Inverter Scroll kompresor, zaradi svoje asimetri~ne oblike, izbolj{a preto~nost zraka. Vgrajeni robustni materiali zagotoovijo zanesljivost enote pri operacijah visoke hitrosti. Nova Flash Injection tehnologija pove~a pretok hladiva za 32% pod hladno temperaturo okolice in raz{iri razpon delovanja za ogrevanje do -25 °C. Poleg tega je hladilni razpon enote pove~an na 52 °C zunanje temperature. • news.samsung.com

Promocijsko sporo~ilo

Z eno zunanjo enoto zadosti potrebam stanovanjskih in poslovnih zgradb, izbolj{ana zmogljivost Samsungove nove zunanje enote pa je v inovativni tehni~ni re{itvi, ki omogo~a t.i. pod-kanalsko vgradnjo v ve~stanovanjskih zgradbah.

Inovativna zasnova te klimatizacijske enote ima vgrajen robusten Inverter Scroll kompresor ter valoviti sloj ohi{ja, ki prispeva k ve~ji zmogljivosti ogrevanja vsaj za 20%. Poleg {tevilnih konkuren~nih prednosti te napredne tehnologije hlajenja in ogrevanja, proizvajalec izpostavlja na novo oblikovan propeler ventilatorja, ki v primerjavi s konvencionalnimi ventilatorji temu sistemu pove~a pretok zraka vsaj za 10%.

20

ZDRAVA HI[A

Zidna plesen, slab zrak?

P

rezra~evalni sistemi so gotovo eden naju~inkovitej{ih na~inov v boju proti vlagi in zidni plesni. Prezra~evalni sistem Orca odlikuje cenovna ugodnost in enostavnost vgradnje tako v starej{e hi{e ali stanovanja, kot tudi v novogradnje.

Kaj so lokalni prezra~evalni sistemi?

Lokalni prezra~evalni sistemi, kakr{en je tudi prezra~evalni sistem Orca, so za uporabo pripravljene prezra~evalne naprave, ki skrbijo za nenehen dovod sve`ega zraka, ~i{~enje zraka in odvajanje slabega zraka iz va{ih prostorov.

na~inu z rekuperacijo energije in s tem zagotavlja sve` zrak v prostoru skoraj brez izgube energije.

Delovanje: Topel odvodni zrak se skozi kerami~ni hranilnik toplote izpiha iz prostora in segreje in navla`i toplotni hranilnik in pri tem odda do 90 % toplotne energije. ^ez nekaj ~asa se hranilnik segreje in prezra~evalni sistem preklopi na dovajanje zraka. Mrzel in sve` zunanji zrak prite~e skozi hranilnik toplote, mu odvzame shranjeno toploto in vlago, dokler ne dose`e sobne temperature. Ko je hranilnik toplote ohlajen, prezra~evalni sistem preklopi nazaj na odvajanje zraka. Preklop na do- in odvajanje zraka se ponovi vsakih 70 sekund.

Zakaj prezra~evanje z rekuperacijo

Rekuperacija Prezra~evalni sistem Orca lahko deluje v reverzibilnem

Naprava za rekuperacijo toplote, je primerna tako za

obnovo obstoje~ih objektov kot za novogradnje. Ta enostavna in efektivna re{itev prinese sve`ino v va{ dom. Zmanj{ajte stro{ke ogrevanja in se poslovite od stenske plesni.

Preprosto krmiljenje Prezra~evalnim sistemom Orca je prilo`en daljinski upravljalnik, ki omogo~a preprosto in udobno upravljanje naprave.

V primeru, da je ve~ prezra~evalnih naprav priklju~enih v omre`je, signal iz daljinskega upravljalnika prejme samo prva naprava, vse ostale prezra~evalne naprave pa se potem upravljajo preko prve. •

6QRNQVPG ČŹTRCNMG -NKOCVUMG PCRTCXG 2TG\TCČŹGXCPLG LET

/QĘ“PC UWDXGPEKLC 'MQ UMNCFCĐ‘

NGVPC RTQK\XCLCNČŹGXC ICTCPEKLC

080 35 10 www.QTECGPGTI[ GW

<CPGUNLKXC NCUVPC UGTXKUPC OTGĘ&#x201C;C ČŤKUVQ DNK\W XCUĐ&#x2018;

ZANES 612.160' LJIVE ČŤ ZA DESET 42#.-' L 1)4'8#0 ETJA ,#

0CÉśK EGTVKĆ&#x2019; MC '*2# 'XTQR VK MQV UQ RTQK\XCLCNEG UMQ \FTWĘ&#x201C;GPLG X VQRNQVPKJ ČŹTRCNM XCO \CIQV CXNLCLQ MCM QXQUVPQ K\FGNCXQ KP PGOQVGPQ FGNQXCPLG ÉśG FGUGVNGVLC RQ PCMWRW

Promocijsko sporo~ilo

5

ZDRAVA HI[A

21

Mitsubishi Heavy Industries kvaliteta zagotovljena Japonsko podjetje Mitsubishi Heavy Industries spada med svetovno uveljavljene proizvajalce mnogih tehnolo{ko zahtevnih naprav. Naj{ir{e poznan produkt so klimatske naprave, ki so si pridobile sloves izredno zanesljivih, var~nih in tihih naprav.

Izku{nje je podjetje uspe{no uporabilo tudi pri razvoju toplotnih ~rpalk za cetralno ogrevanje ter pripravo tople sanitarne vode.

Naprave Mitsubishi Heavy Industries nudijo re{itve za razli~ne potrebe za ogrevanje in hlajenje v stanovanjskih, poslovnih ter industrijskih objektih.

VRV sistemi Mitsubishi Heavy Industries za ogrevanje in hlajenje objektov z ve~jim {t. prostorov, en zunanji sistem z mo~jo do 190 kW, u~inkovito ogrevanje do zunanje temperature -20째C, COP do 4,6.

Toplotne ~rpalke Mitsubishi Heavy Industries za ve~je objekte do zunanje temperature -25째C, ki zagotavljajo temperaturo vode do 90째C, okolju prijazno CO2 hladivo.

Promocijsko sporo~ilo

Najmanj{a toplotna ~rpalka Mitsubishi Heavy Industries z vgrajenim 270 l zalogovnikom sanitarne vode, A++ energijski razred, mo`nost dodatne subvencije Eko sklad-a.

22

ZDRAVA HI[A

Prezra~evanje je temelj zdravega bivanja

P

odjetje Lunos, d. o. o., iz Ljubljane je generalni zastopnik nem{kega proizvajalca prezra~evalnih sistemov Lunos GmbH na slovenskem trgu in v dr`avah biv{e Jugoslavije. Pogovarjali smo se z direktorjem podjetja Milanom Kusterjem, univ. dipl. in`. gr.

Milan Kuster, univ. dipl. in`. gr.

Kak{na je razlika med Âťva{imÂŤ in centralnim prezra~evalnim sistemom?

Centralni prezra~evalni sistem je bil na trgu, {e preden smo za~eli svoje aktivnosti, v po{tev pa pride v glavnem le ob novogradnjah, ko prezra~evalne cevi lahko skrijemo v estrihe ali spu{~ene strope ter v javnih objektih, kjer so zahteve glede prezra~evanja zelo visoke. Lunos je kot prezra~evalni sistem decentralni sistem. Ta re{itev se v zadnjih desetih letih v zahodni Evropi izjemno {iri in danes v individualnih objektih ter hi{ah in stanovanjih `e pre

www.lunos.si

sega 50 odstotkov vseh vgrajenih prezra~evalnih sistemov. Ta odstotek strmo nara{~a, in to na ra~un centralnih sistemov.

Kaj je prednost Lunosovega sistema?

Lunosov sistem (z rekuperacijo ali brez) je mogo~e vgraditi v katerikoli fazi gradnje, kar je klju~na prednost; odli~en je za sanacije in novogradnje, parametri in rezultati po vgradnji so identi~ni centralnemu sistemu. Z zadnjimi izvedbami z rekuperacijo dosegamo tudi standarde za pasivne hi{e, kar dokazujemo s certifikatom DiBT. @e leta 2012 je

Ko razmi{ljamo o energetski u~inkovitosti in se to tudi stimulira, moramo vedeti, da je stanovanje z novimi okni brez prezra~evalnega sistema defektno. na{ element prejel nagrado best product of the year (najbolj{i produkt leta, op. p.). Razvoj decentralnih sistemov je prinesel to, da so ljudje za~eli mno`i~nej{e prezra~evati stanovanja. Prej so sicer iskali re{itve, vendar stroka dejansko ni imela nekega pametnega odgovora. Proizvajalci oken so vgrajevali zrakotesna okna,

zaprli objekt, potem pa stanovalcem rekli, naj prezra~ujejo z odpiranjem oken. To je najve~ja neumnost: nekdo nabavi troslojna okna z izjemnimi toplotnimi karakteristikami, potem pa naj odpira okna, in ker premalo prezra~uje, ima te`ave zaradi slabega zraka. Okoli oken se pojavi plesen, kondenz te~e po oknu,

ZDRAVA HI[A

23

Sprejeta nova uredba o okoljski dajatvi Vlada RS sprejela Uredbo o okoljski dajatvi za onesna`evanje zraka z emisijo CO2.

odve~na vlaga se vpija v zidove in ti zacvetijo. Po nekaterih, nepreverjenih podatkih, ki sem jih sli{al na in`enirski zbornici, naj bi bilo v Sloveniji ve~ kot 50 tiso~ domov oziroma bivalnih enot neprimernih za bivanje, ker v njih ni ustreznega zraka. ^e ni ustrezne zamenjave zraka, se notranji zasi~i in ne more ve~ sprejemati vlage. ^e le malo odpremo okno ali celo le na kip, ne naredimo ni~, saj bi morali narediti pre~no prezra~evanje oziroma prepih za najmanj pet minut, pa {e s tem ne prezra~imo vseh delov prostora.

Kako deluje celoten sistem?

Lunosov decentralni prezra~evalni sistem deluje tako, da izsesa porabljeni zrak in dovede novega. Na ta na~in so izmenjave kontrolirane, jih ni preve~ in ne premalo, zrak se zamenja v celem prostoru, hkrati pa je dovedeni zrak prefiltriran, kar je posebej pomembno, ~e imamo zunaj slab zrak ali pa je poln pr{ic. Zvo~na izolacija je enaka kot pri zaprtih oknih (52 decibelov izolacije), prihranek toplote je pri klasi~nem hidrosenzibilnem sistemu v primerjavi z odpiranjem oken ve~ kot

40-odstoten, pri rekuperacijskem sistemu pa so te izgube res minimalne. Ko razmi{ljamo o energetski u~inkovitosti in se to tudi stimulira, moramo vedeti, da je stanovanje z novimi okni brez prezra~evalnega sistema defektno. Delamo nove fasade, izbolj{uje se zrakotesnost sten, menjajo se okna... Kvalitetno okno je skoraj hermeti~no, kaj nato dihamo? V zraku se poleg vlage pove~uje vsebnost ogljikovega dioksida, v ni`jih prostorih je povi{ana vrednost radona.

Kaj pa statistika? Koliko sistemov recimo vgradite na leto?

Na mesec izdelamo vsaj dvesto ponudb in opravimo od 60 do 100 vgradenj. Na{ promet raste okoli 30 odstotkov letno.

Zelo se pozna, da ljudje vse bolj spoznavajo problematiko prezra~evanja. Pred leti je bilo ogromno vpra{anj, danes pa je Lunos profilirana, dobro znana firma. Smo uspe{nej{i od konkurence in obvladujemo ve~ kot 60 odstotkov trga. Nismo najcenej{i, nimamo pa reklamacij in to je zelo referen~no. Na leto vgradimo od 500 do 600 sistemov. â&#x20AC;˘ Jo`ica Ekart

Vlada RS je 24. marca 2016 sprejela Uredbo o okoljski dajatvi za onesna`evanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. Uredba dolo~a obveznost pla~evanja okoljske dajatve za onesna`evanje zraka (okoljska dajatev) z emisijo ogljikovega dioksida (CO2) v zrak pri zgorevanju goriva, zavezance za okoljsko dajatev ter njene pla~nike, osnovo za obra~unavanje okoljske dajatve, njeno vi{ino in na~in njenega obra~unavanja, odmere ter pla~evanja. Do zdaj veljavno Uredbo o okoljski dajatvi za obremenjevanje okolja z emisijo ogljikovega dioksida je bilo treba uskladiti z Uredbo Komisije (veljati je za~ela 1. 7. 2014) o razglasitvi nekaterih vrst pomo~i za zdru`ljive s skupnim trgom.

Oprostitve pla~ila okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva predstavljajo dr`avno pomo~. Do nje so upravi~eni upravljavci naprav, ki so pridobili dovoljenje za izpu{~anje toplogrednih plinov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja in so pridobili odlo~bo o oprostitvi pla~ila okoljske dajatve. Do oprostitve pla~ila okoljske dajatve za zgorevanje goriva so v novi uredbi upravi~eni omenjeni upravljavci naprav, ~e za gorivo, ki jo uporabljajo v napravi, za upravljanje katere so pridobili dovoljenje za izpu{~anje toplogrednih plinov, pla~ajo vsaj najni`jo raven obdav~itve v Skupnosti. Upravljavci, ki so pridobili dovoljenje za izpu{~anje toplogrednih plinov na osnovi predpisov, ki urejajo tro{arine, bodo morali pla~ati okoljsko dajatev v vi{ini najni`je ravni obdav~itve v Skupnosti.

Na podlagi podatkov o porabi goriva v napravah, ki so opro{~ene pla~ila tro{arine, ocenjujejo pove~anje prilivov v prora~un RS v vi{ini 1,5 mio evrov na letnem nivoju.

Uredbe ukinja oprostitev pla~ila okoljske dajatve za zgorevanje goriva za uteko~injen naftni plin in zemeljski plin kot gorivo za pogon, zaradi ~esar so dodatni prilivi v prora~un RS ocenjeni na okoli 500.000 evrov letno. Ukinja tudi okoljsko dajatev za obremenjevanje okolja z emisijo fluoriranih toplogrednih plinov, saj je za ravnanje z omenjenimi plini sprejete nova evropska zakonodaja, s ~imer se bodo prilivi v prora~un RS zmanj{ali za 800.000 evrov letno.

Uveljavitev uredbe je bila predvidena s 1. 4. 2016, zato pove~anje prilivov v prora~un, iz naslova okoljskih dajatev, ocenjujejo na 2,6 mio evrov. â&#x20AC;˘ VIR: povzeto po www.nas-stik.si, VH

24

NOVO - EKO INOVACIJE

Eko inovacije Po podatkih IPCC je v svetovnem merilu najve~ji vir toplogrednih plinov proizvodnja elektrike in toplote, 25%. Sledi kmetijstvo in `ivinoreja 24%, industrija 21%, transport 14%, ogrevanje stavb 6% in drugi viri 10%. ^eprav najve~ sli{imo o var~evanju energije v zgradbah, bi bilo potrebno pozornost usmeriti tudi na gospodarska

podro~ja, ki so veliko ve~ji toplogredni onesna`evalci. Zato bomo za novo rubriko EKO INOVACIJE iskali in na kratko predstavljali izbolj{ane proizvode ali tehnologije, okoljsko naprednej{e proizvodne procese, ekolo{ko naravnane poslovne ali dru`bene prakse, zgledno prakso na podro~ju pridelave ali predelave hrane, ravnanje z odpadki

in ne nazadnje tudi projekte, ki dvigajo splo{no ekolo{ko kulturo.

Kljub temu, da Evropa velja za podro~je razvitega sveta, na katerem najmanj obremenjujemo okolje, je stalno zaostrovanje okoljskih zahtev edina prava pot v vedno bolj nepredvidljivo bodo~nost.

Uredni{tvo

Cement nastaja v ognju Temperature v proizvodnji cementa so podobne tistim v jeklarni, zato je tudi poraba energije ogromna. Temperatura v pe~i dosega 1450°C, nato pa jo je v hladilcu klinkerja potrebno hitro zni`ati na 100°C, da bo imel nato beton visoko trdnost. Porabo energije lahko zmanj{amo samo s stalnimi posodobitvami, vgradnjo toplotnih izmenjevalcev, raznovrstnih filtrov za za{~ito okolja in procesorskim vodenjem. V Salonitu Anhovo so v zadnjih 10 letih v posodobitve namenili 100 milijonov evrov, s tem izbolj{ujejo konkuren~nost in manj obremenjujejo okolje, cementarna pa spada med najsodobnej{e v EU. Vlagajo {e v novo linijo za uporabo alternativnih goriv ter vgradnjo izlo~evalca kloridov, ki bo izbolj{al proces pe~enja. Oprema mora biti zanesljiva ter brez izpadov delovati 24 ur na dan in vse leto. Zni`ali bodo tudi specifi~ne emisije CO2 iz goriv, kar je tudi eden od poglavitnih ciljev evropske podnebne politike. •

dla. V plo{~o vgradijo {e osnovno elektroniko, ki omogo~a direktno napajanje manj{ih porabnikov. Ker ideje ni mo`no patentno za{~ititi, se take predelave lahko loti vsak, ki ima na voljo odslu`en modul. •

Solarni odganjalec mi{i Eco Solem Ta izjemno prakti~en solarni odganjalec mi{i Eco Solem, je naj~istej{i in naju~inkovitej{i na~in za odganjanje podgan, mi{i in krtov - brez strupov in kemikalij! Preprosto vstavite 3/4 vlo`ka Eco Solem v trdno zemljo blizu luknje `ivali in aktivizirajte ON gumb.

Njegov solarni odganjalec oddaja zvo~ne vibracije vsakih 25/27 sekund in tako od`ene glodavce. Uporabljate ga lahko na vrtovih, dvori{~u in vseh ostalih odprtih povr{inah. Za delovanje potrebuje samo son~no svetlobo, saj se notranje baterije polnijo s son~no energijo. Vlo`ek ima dol`ino pribl. 26 cm in premer 3 cm. Zgornji kvadrat meri pribl. 7 x 2,5 x 7 cm. Odganjalec je vodoodporen in vodotesen, frekven~ni razpon zna{a: 400 Hz + 500 Hz, energijo shrani do 7 dni. Solarni odganjalec je dobavljiv na metroshop.si. •

Drugo `ivljenje fotovoltai~nih modulov Iz odslu`enih fotovoltai~nih modulov lahko izdelamo dizajnersko pisarni{ko mizo. Po 20 letih delovanja izkoristek modulov pade na 80% nazivne mo~i, zato jih na veliko mestih zamenjujejo z novimi, sodobnej{imi. Nato imamo dve mo`nosti, ali jih damo v razgradnjo in recikliranje, ali pa uporabimo za pohi{tvo. Druga varianta je zagotovo bolj{a, saj bomo prihranili energijo za razgradnjo, iz modula pa {e vedno dobili toliko elektrike, da lahko z njim napajamo tabli~ni ra~unalnik ali telefon.

Idejo je predstavilo podjetje Solstrom Furniture in je nominirana za nagrado Green Alley Award. Vsako solarno mizo opremijo {e z deklaracijo od kod izhaja in koliko elektrike je do sedaj proizve-

NOVO - EKO INOVACIJE Spletna orodje Green Building Tool pomaga izbrati trajnostne materiale Nova ameri{ka spletna aplikacija Green Building Tool je z informacijami o gradbenih predpisih ter izboru okolju prijaznih materialov dobrodo{la pomo~ arhitektom, projektantom ter gradbenikom. Orodje informira pri izbiri materialov, ki izbolj{ujejo varnost, var~evanje z energijo, so trajnostni in prina{ajo {tevilne koristi za uporabnika. Spletna stran je z interaktivno grafiko razli~nih vrst stanovanjskih objektov, kjer lahko vidimo, koliko kemi~nih sestavin je v dolo~enem materialu in kak{no funkcionalnost zagotavljajo.

Prikazane so specifi~ne lastnosti kemikalij v stavbi in kje so uporabljene. Na podstrani so meddrugim prikazane lastnosti materialov, kot so trajnost, oglji~ni odtis proizvoda, `ivljenjski cikel, ocena tveganja, itd. â&#x20AC;˘ vir - www.buildingwithchemistry.org

25

Eko - inovacijsko okno Pri nas imamo proizvajalca oken, ki ima svoje proizvode na evropski ravni certificiran kot eko â&#x20AC;&#x201C; inovacije.

Uporablja lesene lepljene izolacijske profile, ki uspe{no zamenjajo podobne izdelek iz umetnih materialov. Pri tem so dosegli {e vi{jo toplotno izolativnost in oddali manj CO2 med proizvodnjo. V okvir je mo`no vgraditi razli~na Eko - inovacijska okna so izdelana iz naravnih izolacijska stekla, okno in reciklabilnih materialov pa ima tri tesnila. ^e so zahteve vi{je lahko proizvajalec doda {e ~etrto tesnilo. Okenski profil je debel 92 mm in ima vgrajen patentiran sistem zra~nih izolacijskih `epov, lesene lamele pa so lahko izdelane iz razli~nih vrst lesa ter tako zlepljene, da stik ploskev ni viden. Povr{inska za{~ita je izdelana iz premazov na vodni osnovi in je lahko izvedena v razli~nih barvah.

Okno Nature E92 proizvajalca M-Sora je primer tak{nega izdelka.

Uporabljeni so samo naravni materiali, brez umetnih dodatkov, samo iz lesa, zraka in vode. Vse dele izdelka lahko recikliramo, barvne kombinacije vodnih lakov pa lahko raz{irimo, tako da ima okno eno barvo zunaj in drugo znotraj. Z nakupom tak{nih izdelkov neposredno zmanj{ujemo oglji~ni odtis uporabnika. â&#x20AC;˘

26

SEJEMSKI DOGODKI

Butan plin v skrbi za okolje Pohvalno, dobavitelji energentov izkazujejo interese po varovanju okolja.

Pi{e: Jo`ica Ekart urednica revije VAR^UJEM Z ENERGIJO

Slovensko podjetje Butan plin si prizadeva doprinesti svoj dele` k ~istej{emu okolju.

V ~asu specializiranega energetskega sejma v Milanu, ki je potekal v mesecu marcu 2016, so s partnerjem Liquigas iz Italije (del nizozemskega koncerna SHV Energy) predstavili skupne re{itve na podro~ju zmanj{evanja emisij trdih delcev.

UNP - Poceni re{itev za zmanj{evanje emisij trdih delcev Uteko~injen naftni plin (UNP) je nizko oglji~no fosilno gorivo z velikimi razvojnimi potenciali za gospodarstvo in transport.

Raba UNP se odli~no obnese v kombinaciji toplotne ~rpalke ali drugih naprednih tehni~nih re{itev (solarni sistemi, solarne elektrarne).

Mnoge dr`ave v Evropi uspe{no vpeljujejo tovrstne re{itve. V Nem~iji in Franciji s preizku{enimi inovativnimi paketi uporabe UNP in prestrezanja obnovljivih virov energije omogo~ajo konkretno ni`je stro{ke za porabljeno energijo (www.whylpg.com)

Gre za plin, ki je precej la`ji od zraka in ga odlikuje izjemno nizka stopnja izpustov CO2 ter drugih {kodljivih izpustov (CO, HC, SO2), pri izgorevanju ne proizvaja pra{nih delcev v okolje, kot so delci PM10.

Uteko~injena razli~ica zemeljskega plina je primerna tudi kot pogonsko gorivo in bo odslej na voljo za tovorni promet, s ~imer bo dru`ba Butan plin ponovno pomembno prispevala k manj{im obremenitvam okolja.

Naj~istej{e fosilno gorivo odslej na voljo za tovorni promet

V preteklih letih so najve~ji dele` k izpustom {kodljivih pra{nih delcev PM10 prispevala individualna kuri{~a. Velik vir onesna`evanja in s tem gro`njo za zdravje, pa predstavlja tudi promet. Posledice {kodljivih izpustov plinov v okolje zaradi ogrevanja se ka`ejo v ~asu kurilne sezone, ko je pogosteje povi{ana koncentracija drobnih pra{nih delcev v zraku - delci PM10. V Sloveniji imamo kar sedem obmo~ij – Murska Sobota, Maribor, Celje, Zasavje, Kranj, Ljubljana in Novo mesto – kjer na merilnih mestih Agencije RS za okolje na leto izmerijo ve~ 10-kratno preseganje vrednosti PM10. Med najve~je onesna`evalce {tejemo male kurilne naprave, ki niso ustrezno vzdr`evane, kurijo neustrezna goriva, les slab{e kakovosti, vla`en les, vla`ne in nekakovostne sekance,...

Med naj~istej{a fosilna goriva sodi uteko~injena razli~ica zemeljskega plina (UZP ali ang. LNG), ki ga dru`ba Butan plin namenja industrijskim uporabnikom.

mamo za ponudbo ugodne in okolju prijazne energije. Inovativne energetske re{itve in okolju prijazni energenti predstavljajo pomemben doprinos k ~istej{emu okolju in bodo zato v prihodnosti zagotovo imele pomembno vlogo na energetskih trgih,” je o usmeritvah na novinarskem sre~anju v Milanu za zmanj{anje {kodljivih pra{nih delcih PM10 povedal Toma` Grm, generalni direktor dru`be Butan plin.

Hibridni sistemi ogrevanja Ogrevanje z lesom v Sloveniji {e zdale~ ni ~isto

V dru`bi Butan plin s ponudbo energije uporabnikom omogo~ajo ~im ve~ji energetski izkoristek ob ~im manj{em onesna`evanju okolja s kar najve~jim prihrankom. Uteko~injen naftni plin (UNP) kot odlikujejo izjemne lastnosti: UNP zgoreva brez ostankov in pri tem nastaja tudi najmanj okolju {kodljivih snovi, ne vpliva

Pripravljeni na zahteve trga z okolju prijazno energijo »Dru`ba Butan plin je v nenehnem iskanju novih energetskih re{itev, ki uporabnikom zagotavljajo energetsko u~inkovitost, udobje in varnost, predvsem pa se zavzeToma` Grm, generalni direktor dru`be Butan plin

Andrea Arza, predsednik nadzornega sveta Butan plina

AKTUALNO negativno na prst, vodo in podtalnico, pri njegovem izgorevanju pa nastaja manj{e {tevilo {kodljivih izpustov in ni~ trdih delcev PM10, ki sicer nastajajo pri izgorevanju kurilnega olja, nafte, lesa ali premoga. Poleg okoljskega vidika je uporabnikom najbolj pomemben prihranek, zato je dru`ba Butan plin v svojo ponudbo vklju~ila sodobne hibridne re{itve oziroma sisteme ogrevanja, ki vklju~ujejo dva energetska vira in uporabnikom omogo~ajo tudi do 45 odstotkov manj{o porabo energije.

Andrea Arza, predsednik nadzornega sveta Butan plina: »^e ho~emo zmanj{ati emisije CO2 se na podro~ju rabe zemeljskega plina nenehno vlaga v razvoj. Zaznavamo mo~an porast prodaje LPG v Italiji, saj sta nafta in dizelsko gorivo dra`ja. Prizadevamo si razvijati hibridne re{itve za zmanj{ano porabo energije, tako na podro~ju ogrevanja, kot transporta.«

94 % UNP proizvedemo v Evropi UNP je naravni plin, stranski produkt pri ~rpanju zemeljskega plina, sicer se ta samodejno spro{~a pri rafiniranju nafte. Ve~ kot 50% svetovne proizvodnje UNP tro{i ve~ kot 120 milijonov evropskih dr`avljanov, kar v letu 2016 zado{~a za 1,6 % vseh energetskih potreb v Evropi. Velja kot zelo konkuren~en, dobro razpolo`ljiv in cenovno konkuren~en vir energije. Skupna evropska proizvodnja UNP zna{a 27.517 ton in letno raste za 10%.

UNP poganja ve~ kot 4 milijone vozil UNP je dobro uveljavljen v doma~i uporabi za ogrevanje, kuhanje in proizvodnjo elektri~ne energije. UNP med drugim velja za najpogosteje uporabljeno alternativno gorivo za vozila v Evropi in poganja ve~ kot {tiri milijone vozil. Skladi{~en je v jeklenkah in podzemnih rezervoarjih. V Avstriji so transport uteko~injenega naftnega plina izpopolnili, tako, da celo s helikopterji oskrbujejo objekte na zelo oddaljenih obmo~jih.

UNP - namesto kemikalij za {kropljenje plevela Razvoj se na podro~ju rabe UNP nenehno {iri. V ve~ evropskih dr`avah poteka sodelovanje z okoljsko ozave{~enimi kmeti za nadome{~anje uporabe kemikalij. Z UNP uspe{no obvladujejo plevel; razvili so transportno cisterno, povezano z gorilniki in pripeto na traktor. Namesto s {kropljenjem, plevel po`gejo na stro{kovno u~inkovit in okolju prijazen na~in. (www.whylpg.com) •

27

Nove spodbude za ogrevanje s plinom, daljinskim ogrevanjem ali novo toplotno postajo

E

nergetika Ljubljana za investicije v nove toplotne postaje in ~rpalke namenja skupno 50 tiso~ evrov spodbud.

Nove spodbude za ve~jo energetsko u~inkovitost Energetika Ljubljana je objavila nov javni poziv za dodeljevanje nepovratnih finan~nih spodbud za ukrepe v ve~jo energijsko u~inkovitost, in sicer nudi sofinanciranje za vgradnjo nove toplotne postaje za ogrevanje in/ali pripravo tople sanitarne vode ob prvi priklju~itvi na sistem daljinskega ogrevanja ali ob vgradnji nove toplotne postaje, ki zamenja dotrajano toplotno postajo, vgradnjo novega kotla na zemeljski plin z visokim izkoristkom ob prvi priklju~itvi na sistem distribucije zemeljskega plina ali ob zamenjavi dotrajanega kotla na zemeljski plin ter vgradnjo toplotne ~rpalke s pogonom na zemeljski plin.

Nepovratne finan~ne spodbude se lahko dodelijo za nove, {e ne izvedene nalo`be, ki zagotavljajo prihranke energije pri kon~nih odjemalcih na geografskem obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana

oziroma na obmo~ju ob~in Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Ig, Medvode, [kofljica in Log-Dragomer.

V primeru stanovanjske hi{e je mo`no pridobiti do 750 EUR za vgradnjo nove toplotne postaje ob prvi priklju~itvi na sistem daljinskega ogrevanja in do 650 EUR ob zamenjavi dotrajane toplotne postaje; do 650 EUR za vgradnjo novega kotla na zemeljski plin ob prvi priklju~itvi na sistem distribucije zemeljskega plina in do 250 EUR ob zamenjavi dotrajanega kotla na zemeljski plin; ter do 750 EUR za vgradnjo toplotne ~rpalke s pogonom na zemeljski plin.

Za spodbude je na voljo skupno 50.000 evrov, razpis pa je odprt do 27. junija letos oziroma do porabe razpisanih sredstev.

Podrobnej{e informacije, vklju~no z razpisno dokumentacijo, so na voljo na spletnem naslovu www.energetika-lj.si. (bj) • Besedilo: Brane Janji~, vir: revija Na{ stik.si

28

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Kako do 40% ni`jih stro{kov ogrevanja brez lastne investicije

V

_ve~stanovanjskih stavbah so kotlovnice pogosto dotrajane in zato energetsko neu~inkovite, stro{ki ogrevanja pa temu primerno visoki. Veliki porabniki energije lahko stro{ke ogrevanja zni`ajo tudi do 40 % s hibridnim sistemom.

Stanovanjski blok v Celju – po energetski prenovi

Hibridni sistem - plinski kondenzacijski kotel s toplotno ~rpalko Sinera - je primeren predvsem za ve~je porabnike toplotne energije, kot so ve~stanovanjske zgradbe, hoteli, {ole, vrtci, zdravstveni domovi, domovi starej{ih ob~anov, pa tudi upravne zgradbe, nakupovalni centri in podobno, kjer stro{ki ogrevanja predstavljajo pomemben dele` izdatkov.

Plinski kotli v kletnih prostorih stanovanjskega bloka

Prenova obstoje~ega sistema ogrevanja iz bodo~ih prihrankov

Primer uspe{no realizirane hibridne re{itve v Celju

V konkretnem primeru je celotno investicijo v prenovo kotlovnice vklju~no z in`eniringom prevzela dru`ba Butan plin.

Tako lastniki stanovanj v obdobju trajanja pogodbenega razmerja pri letnih stro{kih privar~ujejo najmanj 7 %, po preteku le tega pa predvideni prihranki zna{ajo tudi do 40 % glede na predhodno stanje.

Lastniki stanovanj objekta v Celju so pri{li do prenove kotlovnice in nove energetske Hibridna toplotna ~rpalka Sinera re{itve kljub temu, da v danem trenutku za investicijo niso imeli lastnih sredstev. Energetsko pogodbeni{tvo Sedaj do 40% ni`ji stro{ki ogrevanja oziroma kontrakting namre~ temelji na prenovi obstoje~ega sisteEnergetska sanacija objekta, ki vklju~uje tudi hibridni sistem, ma ogrevanja s financiranjem iz bodo~ih prihrankov energije, ki se porabnikom zagotavlja kar 40% prihranek pri stro{kih ogreva- zagotovijo z energetsko prenovo objekta. nja. Stanovalci bloka so se v sklopu energetske sanacije odlo~ili tudi za umestitev hibridnega sistema po principu energetskega Dru`ba Butan plin je v tem primeru izvajalec energetskih storitev, pogodbeni{tva oziroma t.i. kontraktinga. Slednji temelji na ki je sklenila partnerstvo z izbranim porabnikom in tako predstavlja ideji prenove obstoje~ega sistema ogrevanja s financiranjem iz investitorja, ki glede na obstoje~e stanje predlaga in vzpostavi enerbodo~ih prihrankov energije, ki se zagotovijo z inovativnimi getsko u~inkovit in var~en hibridni sistem ogrevanja. • Ga{per Ravnak, vodja oddelka inovativnih energetskih re{itev, Butan plin d.d. energetsko u~inkovitimi re{itvami.

V ve~stanovanjski stavbi v Celju so zaradi razli~nih pogledov na prioritete in predvsem pomanjkanje razpolo`ljivih sredstev, lastniki stanovanj odla{ali s prenovo zastarele in potratne kotlovnice. @eleli so vir energije, ki bo cenovno ugoden, tehnolo{ko dovr{en, u~inkovit, investicija pa kar se da ugodna. Mo~i ter znanje so, na pobudo Butan plina, zdru`ili strokovnjaki partnersko povezanih podjetij.

Dose`eni prihranki na konkretnem primeru stanovanjske stavbe v Celju: Predhodna poraba ELKO (ekstra lahko kurilno olje) Povpre~ni stro{ki preteklih let (energent, vzdr`evanje in upravljanje)

2.380 m2 28.000 l do 30.000 l med 30.000 € in 36.000 € 1

Predvideni skupni stro{ki izvedbe investicije, energije za ogrevanje, upravljanja in vzdr`evanja

pod 22.000 €

Prihranek energije2

- 115 MWh

Predviden prihranek letnih stro{kov ogrevanja s hibridnim sistemom

Promocijsko sporo~ilo

Skupna ogrevalna povr{ina stanovanjske stavbe

- 40 %

1

Podatki za preteklo obdobje so povzeti na podlagi ocenjenih povpre~nih stro{kov in porabe za obdobje treh let pred sanacijo.

2

Prihranek energije kot posledica zmanj{anja energetskih izgub objekta in starega ogrevalnega sistema pred sanacijo in porabo koristne energije po energetski sanaciji.

Toplotna ~rpalka zrak-voda ob stanovanjskem bloku

Prihranite pri stroĹĄkih ogrevanja!

;".&/+"+5& 1-*/4,0 1&Ăž */ 13*)3"/*5& 1SFEOPTUJ [BNFOKBWF TUBSF QMJOTLF QFŸJ T LPOEFO[BDJKTLP QMJOTLP QFŸKP  manjĹĄa poraba energenta: J[LPSJTUFL QMJOTLF QFŸJ EP  WFŸKB WBSOPTU dovod zraka izven prostora  [BHPUPWMKFO TFSWJT 13*)3"/&,  CSF[QMBŸOJ TUSPLPWOJ PHMFE JO TWFUPWBOKF 4530Ă&#x20AC;,07 0(3&7"/+"  TUSPLPWOB NPOUBĂ&#x;B JO [BHPO QMJOTLF QFŸJ DO

0EMJÄ&#x20AC;OB QPOVECB JO mOBODJSBOKF

15%

%"3*-0 0# NAKUPU DETEKTOR PLINA ;" 7&Ăž+0 VARNOST

/BLVQ OPWF QMJOTLF LPOEFO[BDJKTLF QFÄ J QPE J[KFNOJNJ pogoji: Â QMBÄ JMP W PCSPLJI

 kredit

do 36 MESECEV BREZ OBRESTI - EOM 0,0% WFMKB [B WSFEOPTU DFMPUOF QPOVECF Â PEMJÄ OB HPUPWJOTLB DFOB

*TUSBCFO[ QMJOJ QPPCMBĂ?Ä&#x20AC;FOJ TFSWJTFS QMJOTLJI QFÄ&#x20AC;J 4LSCJNP [B CSF[IJCOP EFMPWBOKF QMJOTLJI QFÄ J ,PU QPPCMBĂ?Ä FOJ TFSWJTFS PQSBWMKBNP SFEOF MFUOF QSFHMFEF JO QPQSBWJMB QMJOTLJI QFÄ J QSJ[OBOJI CMBHPWOJI [OBNL

; [BNFOKBWP QMJOTLF QFÄ&#x20AC;J TMFEJUF [BIUFWBN [BLPOPEBKF Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav; UL RS 24/2013 in sprememba UL RS 02/2015 QSFEWJEFWB EB KF QPUSFCOP QMJOTLP QFÄ LJ KF CJMB J[EFMBOB do leta 1996, prilagoditi mejnim vrednostim (CO in NOx) oziroma, bi se morala le-ta zamenjati do 31. 12. 2015. ; OPWP QFÄ&#x201A;KP CPTUF PC QSJISBOLJI JO CPMKĂ?JI J[LPSJTULJI EPEBUOP [NBOKĂ?BMJ Ă?LPEMKJWF FNJTJKF JO J[QVTUF $0² UFS QSJTQFWBMJ TWPK EFMFä L Ä&#x201A;JTUFKĂ?FN PLPMKV

/BSPÄ JMB QSFHMFEPW JO EPEBUOF JOGPSNBDJKF [B [BNFOKBWP QMJOTLF QFÄ J

Istrabenz plini d. o. o.

PE vzhodna Slovenija PlinarniĹĄka 1 3000 Celje

03 426 47 20 alenka.humar@istrabenzplini.si

30

ZELENA MOBILNOST

Zemeljski plin v prometu Stisnjen zemeljski plin ali metan Metan ali stisnjen zemeljski plin (CNG) v vozilih uporabljamo kot pogonsko gorivo namesto bencina ali plinskega olja. Vozila na metan so okolju prijazna vozila, ker proizvedejo manj {kodljivih emisij, ne tvorijo trdih delcev in povzro~ajo manj hrupa. Stro{ki in poraba goriva so ni`ji, motor in katalizator imata dalj{o `ivljenjsko dobo.

V Evropi je `e ve~ kot 2 milijona vozil na zemeljski plin Sodobna vozila na metan izkori{~ajo tehnologije z precej manj {kodljivimi izpusti in manj{o porabo goriva. V Evropi je v uporabi `e ve~ kot 2 milijona tak{nih, kar je pribli`no 0,5 odstotka vseh vozil. Cilj Evropske unije je, da bi se do leta 2020 ta dele` pove~al na 5 odstotkov.

Cenovna ugodnost zemeljskega plina kot pogonskega goriva ^e upo{tevamo ceno metana in njegovo energijsko vrednost, pla~amo zanj precej manj kot za energijsko enako koli~ino drugih pogonskih goriv. Ali povedano druga~e: za enako vsoto denarja se lahko z osebnim vozilom na metan peljemo precej dlje. Za 10 € tako lahko prevozimo:

Cene goriv: 20. 1. 2016 – veljajo za Opel Zafira Tourer, mo~ motorja med 130 in 150 KM.

Javne polnilnice Trenutno imamo v Sloveniji poleg ljubljanske {e dve javni polnilnici za vozila na metan, in sicer v Mariboru in na Jesenicah. Javna polnilnica v Ljubljani je vsem uporabnikom dostopna 24/7. Nahaja se na Cesti Ljubljanskih brigad 1 (Ljubljana-[i{ka).

Energetika Ljubljana `e na~rtuje postavitev treh novih javnih polnilnic v Ljubljani ter po eno v Celju in v Novi Gorici.

`e 128 vozil na metan, tem pa se bo poleti 2016 pridru`ilo {e 30 novih mestnih avtobusov – tako bo v javnem mestnem prometu `e 66 avtobusov na metan. S tem Mestna ob~ina Ljubljana skupaj s podjetji uresni~uje vizijo o odgovornem odnosu do okolja in pove~uje prispevek k izbolj{anju zraka v prestolnici. S tem uresni~uje tudi poslanstvo in odgovornost, ki jo je pridobila z nazivom »Zelena prestolnica Evrope 2016«.

Zakaj je dobro imeti vozilo na metan?

• Je okolju prijazno in naj~istej{e fosilno gorivo, • ima visoko oktansko {tevilo (125), ki omogo~a ve~jo kompresijo in s tem ve~jo u~inkovitost izgorevanja in zato manj{o porabo goriva in manj izpustov {kodljivih plinov, • povzro~a precej manj emisij CO2, CO in ogljikovodikov, • prakti~no ne povzro~a emisij du{ikovih oksidov, `veplovega dioksida in trdih delcev PM10, • motor in katalizator imata dalj{o `ivljenjsko dobo, • izpuh avtomobila je brez vonja, glavni produkt izgorevanja je vodna para, • motor deluje ti{je in povzro~a manj hrupa.

Vse ve~ javnih slu`b v Mestni ob~ini Ljubljana uporablja vozila na metan

Promocijsko sporo~ilo

Vozila na metan pri svojem delu uporabljajo tudi slu`be Mestne ob~ine Ljubljana in javna podjetja. Trenutno je v uporabi skupno

35Ζ./-8ÎΖ7( 6( 1$ DALJINSKO OGREVANJE

DODAJAMO ELEKTRIKO Zagotovite si najugodnejši paket.

m 080 2882 bivanjudajemoutrip.si

Toplota

Plin

Elektrika

Prihranek

32

AKTUALNO

Novo: Zveza potro{nikov Slovenije spremlja cene elektrike in zemeljskega plina Eno leto po kampanji ZPS »Zamenjaj in prihrani«: Ostanite aktivni!

V

~asu nove kampanje ZPS Zamenjaj in prihrani je dobavitelja energije zamenjalo ve~ kot 12 tiso~ gospodinjstev in je bilo sklenjenih ve~ kot 14 tiso~ pogodb.

Leto dni je minilo od uspe{ne akcije Zamenjaj in prihrani in v Zvezi potro{nikov so ponovno pregledali trg teh dveh energentov. Na spletu objavljajo pregled rednih in akcijskih ponudb dobaviteljev elektrike in plina na slovenskem trgu. Prepri~ani so, da rezultat niso le ni`je cene na trgu, temve~ tudi spoznanje potro{nikov, da je zamenjava dobavitelja preprosta in koristna.

V ZPS opa`ajo, da je tekma za ve~ kot 12 tiso~ gospodinjstev pestra, saj se je na trgu pojavilo ve~ ugodnih ponudb, pri~akujejo, da jih bo {e ve~.

Dobavitelji obi~ajno objavljajo akcijske ponudbe na svojih spletnih mestih.

Koristno je, ~e jih preverjate in ste pozorni na omejitve ali dodatne zahteve, ki jih razkrijejo splo{ni pogoji ponudbe. Vse pogosteje se pojavljajo tudi akcijske ponudbe, ki omogo~ajo ugoden nakup posameznih izdelkov, na primer var~nih `arnic ali gospodinjskega aparata, zato bodite pozorni na opredelitve, kdaj in pod katerimi pogoji ste dejansko upravi~eni do nakupa, oz. ali boste morali morebiti izdelek pla~ati po polni ceni ali ga celo vrniti, ~e ne boste izpolnili svojih pogodbenih obveznosti, navajajo v ZPS.

Ukrepajte, da ne boste pla~evali ve~

Katero ponudbo izbrati?

V skladu s kampanjo Zamenjaj in prihrani zmagovalna dobavitelja en mesec pred potekom pogodbe obvestita potro{nike o ceni v prihodnjem obdobju. Od vas je odvisno, ali boste po poteku veljavnosti akcijskih cen iz kampanje Zamenjaj in prihrani pri obstoje~em dobavitelju energijo pla~evali po tarifi kot je dolo~ena v ceniku ali pa boste izbrali med novimi akcijskimi ponudbami obstoje~ega ali novega dobavitelja.

Zmagovalne tarife za elektriko in zemeljski plin v skupinskem nakupu Zamenjaj in prihrani so bile ve~inoma precej ni`je od rednih januarskih cen (v letu 2016) obeh zmagovalcev, Energije Plus in Gen-I (primerjavo tarif si lahko ogledate v tabeli na strani www.zps.si).

To pomeni, da boste po izteku pogodbe Zamenjaj in prihrani pla~evali vi{jo ceno, ~e ne boste ukrepali. Zato preverite akcijske ponudbe pri svojem obstoje~em dobavitelju in konkurenci. €/kWh brez DDV

Elektri~na energija ET

MT

VT

Gen-I Zmanjaj in prihrani

0,05143

0,03037

0,05766

Gen-I - redna ponudba

0,05899

0,03599

0,06499

Gen-I - redna ponudba

0,05899

0,03599

0,06499

€/Sm3 brez DDV

Zemeljski plin Energija Plus - Zamenjaj in prihrani

0,29966

Energija Plus - redna ponudba

0,29390

€/kWh brez DDV

Elektri~na energija + zemeljski plin

€/Sm3 brez DDV

ET

MT

VT

Plin

Gen-I Zmanjaj in prihrani

0,05298

0,03128

0,05940

0,29960

Gen-I - redna ponudba

0,05899

0,03599

0,06499

0,29400

Seznam ponudnikov in cene na ZPS posodabljajo.

Zmagovalne tarife za elektriko (Gen-I) so bile (vse cene so brez DDV) za enotno tarifo (ET) 0,05143 EUR/kWh, za ve~jo tarifo (VT) 0,05766 EUR/kWh in za manj{o tarifo (MT) 0,03037 EUR/kWh. Za primerjavo: v rednem ceniku Gen-I so bile januarske cene za enotno tarifo 0,05899 EUR/ kWh, za ve~jo tarifo 0,06499 EUR/kWh in 0,03599 EUR/kWh za manj{o tarifo.

V dosedanji kampanji ZPS je najugodnej{o ceno za zemeljski plin ponudila Energija Plus, in sicer 0,29966 EUR/ Sm3, v rednem ceniku, ki je pri~ela veljati s 1.2.2016, ko so se iztekle prve pogodbe Zamenjaj in prihrani, pa je cena {e nekoliko ni`ja, in sicer 0,29390 EUR/kWh. Kupci, ki so se v tej kampanji odlo~ili za kombinacijo elektrike in zemeljskega plina, so za elektri~no energijo pla~evali 0,05298 EUR kWh za enotno tarifo, 0,05940 EUR/ kWh za ve~jo in 0,03128 EUR/kWh za manj{o tarifo. Po izteku pogodbe bodo veljale prej zapisane cene za elektriko iz rednega cenika. Pri zemeljskem plinu pa je Gen-I ceno zni`al, saj je bila cena v okviru akcije Zamenjaj in prihrani 0,29960 EUR/ Sm3, cena po rednem ceniku pa je 0,29400 EUR/Sm3.

Najugodnej{i ponudniki elektrike Najugodnej{e ponudbe za gospodinjstva z enotarifnim merjenjem so februarja zasledili pri podjetjih Elektro prodaja E. U. (paket z vezavo Novi najceneje 2016, tudi obnovljiva energija), Energija Plus (Novi na Plusu 1/2016) in E3 (paket Udobni).

Pri dvotarifnem merjenju absolutnega zmagovalca ni, saj nobeden od ponudnikov ni najugodnej{i pri obeh tarifah. Zato so za primerjavo izra~unali povpre~ne cene, ki veljajo za gospodinjstvo, pri katerem je poraba enakomerno porazdeljena med oba ~asovna intervala. Najugodnej{e ponudbe so v mesecu februarju ponudili pri podjetjih Elektro prodaja E. U. (paket z vezavo Novi najceneje 2016, tudi obnovljiva energija in paket Prihranek), Energija Plus (Novi na Plusu 1/2016) in RWE (paket Nevezani). • Jo`ica Ekart, vir: www.zps.si

Spremljajte pregled rednih in aktualnih akcijskih cen elektri~ne energije in zemeljskega plina na www.zps.si

NOVI PRIHRANKI Električni energiji dodajte še zemeljski plin in s paketom DVOJNI PLUS še dodatno prihranite.

ODBE G O P I V T I OB SKLEN r be k pora nik • meriln ke on za 20 € a LED sijalk • darilni b n t s u p o p 0% tni 10 • enkratn ete ele p alili lesne

DVOJNI

PLUS VT (€/kWh) MT (€/kWh) ET (€/kWh)

Cena brez DDV 0,05999 0,03399 0,05299

Paket elektrika in zemeljski plin Združite odjem elektrike in zemeljskega plina v enem paketu ter ju do konca leta 2017 plačujte po nižji ceni, na eni položnici. Novi prihranki, dodatne ugodnosti in posebej za vas darilo dobrodošlice!

Cena z DDV 0,07319 0,04147 0,06465

Cena brez DDV 0,2780 (€/Sm3)

Cena z DDV 0,3392 (€/Sm3)

Manipulativni stroški znašajo 0,67 €/mesec brez DDV oz. 0,8174 €/mesec z DDV. Posebna ponudba z darilom dobrodošlice velja do 15. aprila 2016.

Enostavno do prihrankov: 1. Svoj račun za električno energijo in/ali zemeljski plin prinesite na eno izmed prodajnih mest Energije plus, ga pošljite na naslov Vetrinjska 2, 2000 Maribor ali na e-naslov info@energijaplus.si.

2. Pripravili vam bomo izračun prihranka in pogodbo. Vse nadaljnje aktivnosti, ki so potrebne za spremembo dobavitelja električne energije in/ali zemeljskega plina, vam brezplačno uredimo mi!

080 21 15 • www.energijaplus.si

34

ELEKTRI^NA ENERGIJA

Najcenej{a je elektrika, ki je ne porabite Z ni`jo porabo pla~ate manj za omre`nino in druge prispevke, ki predstavljajo najve~ji del ra~una za elektriko

V

e~ kot 15 odstotkov energije gospodinjstva porabijo za razsvetljavo in elektri~ne naprave.* Dele` je lahko {e mnogo vi{ji, ~e {e uporabljate `arnice na `arilno nitko, saj te v svetlobo pretvorijo le pet odstotkov elektrike.

Najpogostej{e naslednice, kompaktne fluorescen~ne `arnice, so prinesle bolj{i izkoristek, a tudi kompromise, na primer pri kakovosti svetlobe in hitrosti vklopa.

Na njihovo mesto zato vse bolj stopajo `arnice LED. Da bi jih pribli`al odjemalcem, je RWE kot prvi ponudnik elektri~ne energije v Sloveniji predstavil pakete LED za minimalno mese~no dopla~ilo.

Za 80 odstotkov ni`ja poraba elektrike RWE-jevi paketi LED vsebujejo `arnice General Electric. Te so visoko u~inkovite, saj porabijo za 80 odstotkov manj elektrike, ki jo za delovanje potrebujejo navadne `arnice, ter zagotavljajo od 15.000 do 25.000 ur delovanja oziroma od 30.000 do 50.000 vklopov. So odporne na vibracije in udarce, ne oddajajo ultravijoli~ne in infrarde~e svetlobe ter se manj segrevajo.

Poleg tega ne vsebujejo strupenega `ivega srebra in zagotavljajo prijetno svetlobo (2700 K).

Svetilkam s podno`jem E27 sta namenjena paketa Orion ({est `arnic `e za 1,80 evra mese~no pri 36 obrokih) in Luna ({tiri `arnice `e za 1,39 evra mese~no pri 36 obrokih). Hkrati je s paketoma Sirius ({est reflektorjev LED `e za 1,43 evra mese~no pri 36 obrokih) in Proksima ({tiri sve~ke LED

Za sklenitev pogodbe o dobavi elektri~ne energije v trgovini Big Bang potrebujete celoten zadnji ra~un za elektri~no energijo (specifikacijo in polo`nico), dav~no {tevilko in osebni dokument pla~nika ra~una. `e za 0,99 evra mese~no pri 36 obrokih) mogo~e poskrbeti tudi za osvetlitev s svetilkami z manj{im podno`jem in z reflektorji. @arnice imajo petletno garancijo.

S paketi LED brez za~etnih stro{kov hitro in zelo preprosto zmanj{amo porabo energije in tako prihranimo ve~ kot le z ugodno ceno elektri~ne energije. • *Vir: Poraba energije in goriv v gospodinjstvih v letu 2014, Statisti~ni urad RS. Vse cene vsebujejo DDV.

PREKLOPITE NA RWE IN KUPUJTE CENEJE V BIG BANGU! 1. Preklopite na RWE brezplačno, hitro in enostavno.

2. Opremite svoj dom z RWE-jevimi paketi LED-žarnic in porabite manj elektrike.

3. Kupujte ceneje v trgovinah Big Bang.

GOSPODINJSKI

APARATI

DO 50 € ZA

1€

MOBILNI TELEFONI

IN TABLICE V VREDNOSTI

DO 300 €

- 20 % - 100 € 080 36 36

www.rwe.si in www.bigbang.si Pogoji akcijskega nakupa: pogoj za nakup največ enega (1) izdelka v akcijski ponudbi je veljavna pogodba o dobavi električne energije s podjetjem RWE, sklenjena v trgovinah Big Bang ob nakupu. Vse cene in popusti vsebujejo DDV.

Promocijsko sporo~ilo

MALI

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

35

Skrbimo, da vam bo toplo!

3ULMHWQD WRSORWD LQ HNRQRPLþQR RJUHYDQMH SRYVRG NMHU VL WR åHOLWH LQ SRWUHEXMHWH ECOFLOOR in ECOFILM je cenovno ugodno in HQRVWDYQR L]YHGOMLYR PRQWLUDPR JD SR åHOML WDP NMHU ga potrebujemo.

3UHGQRVWL HOHNWULÿQHJD WDOQHJD RJUHYDQMD SUHG WRSORYRGQLP VLVWHPRP WDOQHJD RJUHYDQMD QLåMD LQYHVWLFLMD HQRVWDYQHMäD PRQWDæD ] PDQM SULSUDYOMDOQLK LQ JUDGEHQLK GHO QL SRWUHEH SR NRWORYQLFL SHþL LQ UD]YRGLK Y VLVWHPX QL WHNRþLQH LQ WXGL QH ERMD]QL SUHG ]PU]RYDQMHP WHNRþLQH VLVWHP MH SULODJRGOMLY LQ LPD KLWHU RG]LYQL þDV ņ WHUPRVWDW Y YVDNHP SURVWRUX RGOLþQD LQ RSWLPDOQD UHJXODFLMD RJUHYDQMD SURJUDPLUDQMH

LQ QL]NL Y]GUåHYDOQL VWURãNL SUHG RVWDOLPL REOLNDPL HOHNWULÿQHJD RJUHYDQMD VNRUDM LGHDOHQ SUR¿ O WRSORWH LQ GR QLæML VWURäNL SRUDEH ]DY]HPD PDOR SURVWRUD LQ QH YSOLYD QD HVWHWLNR

3RNOLÿLWH QDV QD LQ VYHWRYDOL YDP ERPR SUL L]ELUL SUDYH LQ QDMEROMäH UHäLWYH ]D HOHNWULÿQR RJUHYDQMH YDäLK SURVWRURY

1DUDYQR LQ ]GUDYR RJUHYDQMH V VHYDOQLPL ,5 paneli 0\6XQ MH HNRQRPLþQR LQ RNROMX SULMD]QR VDM QDV JUHMH SR HQDNHP SULQFLSX NRW VRQFH 3UDYD L]ELUD ]D UD]OLþQR YHOLNH SURVWRUH LQ WXGL ]D RJUHYDQMH WHUDV LQ ]LPVNLK YUWRY 3UHGQRVWL RJUHYDQMD V VHYDOQLPL ,5 SDQHOL 0\6XQ LQYHVWLFLMD ODKNR SRWHND Y ID]DK ʊ QDNXS SDQHORY ODKNR þDVRYQR SROMXEQR UD]PLNDWH QLåMD ]DþHWQD LQYHVWLFLMD

PRQWDåD MH HQRVWDYQD LQ SRFHQL QH ]DKWHYDMR QREHQHJD Y]GUåHYDQMD GHOXMHMR QHVOLãQR XVWYDUMDMR NOLPR NL EODJRGHMQR YSOLYD QD SRþXWMH OMXGL LPDMR GROJR åLYOMHQMVNR GRER SDQHOL VR ODKNR WXGL SRWLVNDQL ] DWUDNWLYQLPL L]EUDQLPL PRWLYL SULPHUQL ]D DOHUJLNH LQ DVWPDWLNH VDM QL NURåHQMD SUDKX QL L]JXE VDM VH YVD HQHUJLMD VSUHPHQL Y WRSORWR SULKUDQHN SURVWRUD QH SRWUHEXMHWH SOLQRKUDPD UH]HUYRDUMD ]D ROMH DOL GUYDUQLFH VLVWHP MH ³VXK´ ʊ QL QHYDUQRVWL ]D ]PU]DO LQ V WHP SRYH]DQLK RNYDU Y þDVX NR VR VHYDOQL SDQHOL L]NOMXþHQL RJUHMHMR KLWUR ʊ SURVWRU MH NPDOX SR YNORSX VHYDOQLK ,5 SDQHORY 0\6XQ SULMHWQR WRSHO RJUHYDQMH ODKNR RSWLPL]LUDWH V WHUPRVWDWL NL VR ODKNR WXGL GDOMLQVNR NUPLOMHQL

Promocijsko sporo~ilo

(OHNWULþQR WDOQR RJUHYDQMH ] JUHOQLPL VLVWHPL

36

ÂŽ LASTNA BLAGOVNA ZNAMKA .#+(Äš-.ÂŤ1 9,$1)$ÂŤ "$- *5 +(3$3

RAZDELILCI ZA TALNO IN RADIATORSKO OGREVANJE

RAZDELILNE OMARICE

Ä´R/ALÄ´NI SETI ZA TALNO IN RADIATORSKO OGREVANJE

Najugodnej{i ponudniki zemeljskega plina kampanje ZPS ÂťZamenjaj in prihraniÂŤ: Ostanite aktivni!

Zemeljski plin ponuja gospodinjstvom 19 razli~nih dobaviteljev, nekateri so vezani le na svoja geografska podro~ja, a izbira je kljub temu velika. Razlike v cenah so manj{e kot v preteklosti, a {e vedno lahko prihranite z izbiro ugodnej{ega ponudnika.

Razlika med najvi{jo in najni`jo ponudbo je v mesecu februarju 2016 zna{ala 16 centov za kubi~ni meter, brez davka.

Najugodnej{o ceno so v februarju 2016 nudili lokalni komunalni podjetji Komunala Slovenj Gradec in javno Komunalno podjetje Vrhnika, ki zemeljski plin dobavlja prebivalcem ob~in Vrhnika, Ljubljana, Logatec in Log â&#x20AC;&#x201C; Dragomer. Tretjo najni`jo ceno je imel v tem ~asu Gen-I s paketom Poceni plin â&#x20AC;&#x201C; pomlad 2016. Ker sta najugodnej{a ponudnika lokalna, omenimo med ugodnej{imi

{e Elektro Celje Energijo in Adripalin s paketom Preprosto po spletu.

Bodite pozorni na pav{alne stro{ke poslovanja in druge ÂťskriteÂŤ stro{ke V zvezi Potro{nikov Slovenije svetujejo, da skrbno preberete dolo~ila pogodbe, splo{nih pogojev dobave in posebnih pogojev akcije.

Dobavitelji pri rednih ponudbah gospodinjskim odjemalcem ne smejo zara~unavati pav{alnih stro{kov poslovanja, lahko pa to storijo pri akcijskih in paketnih ponudbah.

Preden se odlo~ite za akcijsko ponudbo, ceni akcijske oz. paketne ponudbe pri{tejte {e morebitne mese~ne pav{alne stro{ke poslovanja in jo nato ponovno primerjajte z drugimi ponudbami. â&#x20AC;˘

Spremljajte pregled rednih in aktualnih akcijskih cen elektri~ne energije in zemeljskega plina na www.zps.si

RAZDELILCI IN 'IDRAVLIÄ´NA KRETNICA

5$̍- 666 5$3. 2(

VETO Veletrgovina d.o.o. !QMĴHĴDU@ , LITAKI@M@ | HMEN UDSN RH | VVV UDSN RH .&1$5 -)$ Š5.#.5.# Š/1$91 ij$5 -)$ ŠKOPALNICE, KERAMIKA

Revija Varèujem z energijo izide 5 krat letno in jo lahko naroèite na naslovu: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p.

TEL.: 041 971 324 Plaèate le stroĂ°ke odpreme in poĂ°tnine (13,54 â&#x201A;Ź - 5 izvodov na leto)

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

37

S sodobnimi ogrevalnimi sistemi do ni`jih ra~unov za porabo energije Danes lahko po ocenah strokovnjakov z uporabo sodobnih ogrevalnih tehnik prihranimo do kar 50 % stro{kov ogrevanja ter isto~asno prispevamo k zmanj{evanju oglji~nega odtisa oz. odgovornemu ravnanju do okolja. Nalo`ba v novo kurilno napravo se namre~ hitro povrne, saj smo pri tem dele`ni prihrankov zaradi ni`je cene energenta in manj{e porabe energije.

Izberite energetsko u~inkovit energent Najhitrej{i in najugodnej{i na~in za zni`anje emisij CO2, pra{nih delcev v zraku in porabe energije, se skriva v kondenzacijskem kotlu z uporabo zemeljskega plina. Slednjega odlikuje visoka energetska u~inkovitost in dejstvo, da zavzame izjemno malo prostora. In ker za kondenzacijski kotel na zemeljski plin porabimo manj goriva, zemeljski plin pa je ugodnej{i od olja in uteko~injenega naftnega plina, prihranimo tudi pri stro{kih ogrevanja. Prav tako pri uporabi zemeljskega plina nastaja zanemarljiva koli~ina pra{nih delcev ter bistveno manj emisij kot pri kurilnem olju, bencinskem in dizelskem gorivu, naftnem plinu ali

biomasi, zato se zemeljski plin uvr{~a med okoljsko najprimernej{e energente.

Ogrevanje na zemeljski plin je preprosto in stro{kovno u~inkovito Cena zemeljskega plina je v primerjavi s ceno preostalih fosilnih energentov precej nizka, saj je zemeljski plin ob~utno cenej{i od kurilnega okolja, uteko~injenega naftnega plina in elektri~ne energije. Prav tako tehnologije na zemeljski plin omogo~ajo nadpovpre~ne izkoristke, investicija v kon-

denzacijsko plinsko pe~ pa je do trikrat ni`ja.

Zemeljski plin je fosilno gorivo z najmanj{im oglji~nim odtisom. Pri njegovi uporabi nastaja zanemarljiva koli~ina pra{nih delcev ter bistveno manj emisij kot pri kurilnem olju, bencinskem in dizelskem gorivu, naftnem plinu ali lesni biomasi. O tem, kako priljubljen energent je, pri~a dejstvo, da {tevilo uporabnikov zemeljskega plina v Sloveniji nara{~a in {teje okrog 130.000 odjemalcev v 82-ih ob~inah ali 13 % vseh gospodinjstev. â&#x20AC;˘ GIZ DZP

Z menjavo zastarelih kotlov lahko ob~utno zni`amo porabo energijo Nov ogrevalni sistem

Nizkotemperaturni kotel na olje ali lesno biomaso

Kondenzacijski kotel na olje

Toplotna ~rpalka (klasi~na, hibridna, plinska)

Kondenzacijski kotel na zemeljski plin

Gorivna celica

Zmanj{anje rabe energije (%)

-21,6 %

-28,8 %

-29,5 %

-32,2 %

-49,7 %

Zmanj{anje rabe energije na primeru nekaterih sodobnih ogrevalnih sistemov (za primer zamenjave starega ogrevalnega sistema na olje)

ZEMELJSKI PLIN SE SPLAĂ?$ ,1 323/AĂ?$ Prihranki in stroĹĄki ob menjaYL SHĂ&#x17D;L QD 2LJE

INVESTICIJA

Za vHĂ&#x17D; LQfRUPDFLM RELÄ&#x2013;Ă&#x17D;Lte

www.zemeljski-plin.si

=HPHOMVNL SOLQ

Lesna biomasa

TRSORWQD Ă&#x17D;USDOka (zUak / voda)

3.181 â&#x201A;Ź

4.512 â&#x201A;Ź

9.574 â&#x201A;Ź

PRGDWNL SovzHWL SR Ä&#x2013;WXGLML NL MR MH Lzdelal /DERratRULM ]D RkROMVke tHKQRORJLMH Y VWaYEDK LOT= FDNXOtHWD ]D VWrRMQLÄ&#x2013;Wvo 8QLver]D Y /MXEOMDQL PDM 14

Promocijsko sporo~ilo

6LVtHP ]D RJrevDQMH QD zHPHOMVNL SOLQ zahtevD GR WULNrDW QLÄąMR ]DĂ&#x17D;HWQR LQvHVWLFLMo.

38

AKTUALNO IN SEJEMSKI DOGODKI

Novi Direktorat za lesarstvo in o`ivitev panoge

Sejem InterSolar Evropa in konferenca EU PVSEC

V

etos gostijo tudi najve~jo svetovno fotovoltai~no konferenco EU PVSEC.

lada RS je s spremembo podro~ne uredbe v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ustanovila Direktorat za lesarstvo.

Ustanovitev direktorata naj bi bil prvi korak za o`ivitev panoge. Glede na stanje v panogi so namre~ na pristojnih ministrstvih ocenili, da potrebujemo slu`bo, ki se bo ukvarjala s sistemskimi spremembami znotraj podro~ja.

Konkretneje to pomeni pripravo ustreznih zakonskih pogojev za revitalizacijo lesne panoge in na drugi strani zagotovitev finan~ne podpore. V okviru nove finan~ne perspektive je za lesno industrijo predvidenih 50 milijonov evrov. Od tega je 20 milijonov evrov povratnih

in 30 milijonov nepovratnih sredstev. Zakonski in finan~ni podpori se bo pridru`ila tudi promocija. Pomen lesa se bo pove~al pri energetski obnovi stavb, kar bo eden od konkretnih in prioritetnih ukrepov.

O`ivitvi lesne panoge in promociji lesa ter proizvodov iz lesa se pridru`uje tudi novi portal www.lesindom.eu, kjer predstavljamo najnovej{e dose`ke na podro~ju panoge, klju~ne odlo~itve, zanimive re{itve in proizvode iz lesa ter povezane storitve. • Uredni{tvo

9. marca 2016 je v okviru sejma Dom na Gospodarskem razstavi{~u potekal 4. Razvojni dan gozdno-lesnega sektorja z naslovom Slovenska lesarska podjetja v mednarodnih RR projektih in prihodnje oblike podpore razvoju. Uvodni nagovor je imel direktor Direktorata za lesarstvo Jo`e Priker`nik (vir: www.mgrt.gov.si)

L

Najpomembnej{i dogodek fotovoltai~ne panoge v Evropi - sejem InterSolar bo letos potekal od 22. do 24. junija.

Na leto{njem 25. zaporednem sejmu InterSolar pri~akujejo vsaj 40.000 obiskovalcev in 1.000 razstavljavcev, tudi iz Slovenije (ETI Elektroelement, Letrika Sol, SolAir,…). InterSolar je vodilni globalni organizator sejmov s podro~ja fotovoltaike, ki v zadnjih letih poleg Evrope pokriva {e tri kontinente: InterSolar Severna Amerika v San Franciscu, InterSolar Indija v Mumbaju, InterSolar Kitajska v Pekingu ter InterSolar Ju`na Amerika v São Paulo.

Program leto{njega sejma InterSolar Evropa v Münchnu bo obogaten z gostovanjem najve~je svetovne fotovoltai~ne konference EU PVSEC, ki bo potekala od 20. do 24. junija.

Gre za vodilno svetovno konferenco s podro~ja raziskav in razvoja, ki ima {e mnogo dalj{o tradicijo kot sam InterSolar.

Prva konferenca EU PVSEC je bila namre~ organizirana `e leta 1977. EU PVSEC predstavlja sti~i{~e strokovnjakov fotovoltaike, ki delujejo na podro~ju raziskav, razvoja ter industrije.

napovedih. Poleg tega navaja, da je fotovoltaika najprimernej{a za izpolnjevanje ciljev zastavljenih na COP21 konec minulega leta v Parizu. »Fotovoltaika je pravkar dosegla 1% svetovne letne oskrbe z elektri~no energijo, ~etudi je izkori{~en le majhen del njenega ogromnega potenciala. Nadaljnje {irjenje fotovoltaike bi bilo mo`no pospe{iti z izbolj{anjem izkoristka pretvorbe son~ne svetlobe v elektriko, zni`evanjem cen modulov in zaklju~enih sistemov, kot tudi odstranitvijo ozkih grl vklju~evanja v omre`je.« {e poudarja prof. dr. Marko Topi~.

Na konferenci pri~akujejo vsaj 2.500 delegatov iz preko 80 dr`av.

Prof. dr. Marko Topi~, ki je med drugim tudi predstojnik Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, je aktiven tudi v Zdru`enju slovenske fotovoltaike (ZSFV) katere ~lanica je Fakulteta za elektrotehniko. • Vir: ZSFV

Predsednik Evropske tehnolo{ke platforme za fotovoltaiko, ki je hkrati tudi generalni predsednik konference EU PVSEC, prof. dr. Marko Topi~, v najavi 32. Konference EU PVSEC poudarja, da fotovoltaika igra klju~no vlogo v vseh pomembnej{ih energetskih Prof. dr. Marko Topi~, Foto: www.nas-stik.si

SOLARNE TEHNOLOGIJE

39

Son~ne elektrarne so zopet zanimive sko dobo son~ne elektrarne, je nalo`ba ne samo okoljsko ampak tudi ekonomsko sprejemljiva.

V praksi net-metering deluje na osnovi {tevca elektri~ne energije, ki se vrti v obe smeri. Tako je objekt, na katerem je son~na elektrarna, ~ez dan proizvajalec elektri~ne energije in vi{ke oddaja v omre`je, pono~i pa tro{i elektri~no energijo iz omre`ja. Tako omre`je slu`i kot neke vrste brezpla~na baterija z neomejeno kapaciteto.

elektri~no energijo, saj je bo na letni ravni proizvedel toliko, kot je bo tudi porabil.

Lastnik naprave bo moral {e vedno pla~evati stro{ke omre`nine, ki so vezani na odjemno mesto (obra~unska mo~).

Neto merjenje elektri~ne energije poteka na letnem nivoju. Lastniki naprav za samooskrbo bodo tako za celo leto prejeli samo en ra~un za elektri~no energijo, ki bo upo{teval razliko med porabljeno in proizvedeno elektri~no energijo. ^e bo naprava za samooskrbo pravilno dimenzionirana, lastnik naprave prakti~no ne bo imel stro{kov z

Najve~ja dovoljena mo~ son~ne elektrarne zna{a 11 kW, ki zadostuje prakti~no vsem gospodinjstvom v Sloveniji, hkrati pa je ta velikost zanimiva tudi za majhne podjetnike in podjetja. Ob trenutnih cenah opreme in prihrankih se investicija povrne v okoli 10 letih. Glede na trende pove~evanja porabe elektrike, pri~akovanja rasti cen in `ivljenj-

Do sedaj pasivni »mali porabniki« lahko tako postanejo aktivni udele`enci v energetiki, saj se lahko samooskrbujejo z elektri~no energijo in si dolgoro~no zagotovijo minimalna nihanja stro{kov za elektriko. Son~no elektrarno na svoji stavbi lahko sedaj postavi vsak, pri tem pa mu ni treba ustanavljati firme ali se registrirati kot s. p., pla~evati dodatnih davkov, se bati odvzema pokojnine, {tipendije ali pove~anega pla~ila vrtca.

Ker se naprava za samooskrbo priklju~i na notranjo in{talacijo stavbe, se obstoje~e merilno mesto stavbe ne spreminja. Edina sprememba, ki je potrebna, je zamenjava obstoje~ega {tevca z novim dvosmernim, ki omogo~a tudi daljinsko od~itavanje. Zato se v veliki meri tudi poenostavi administrativni postopek. Lastnik naprave bo moral zaprositi za dopolnitev oziroma spremembo obstoje~ega soglasja za priklju~itev in skleniti z dobaviteljem pogodbo o neto dobavi. • ARHSOL d.o.o.

Promocijsko sporo~ilo

P

o nekaj letih zati{ja je sedaj za`ivel nov sistem spodbujanja obnovljivih virov energije, tako imenovan »Net-metering« oziroma neto merjenje elektri~ne energije, s katerim se investicije v son~ne elektrarne znova izpla~ajo.

40

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE

Dvigalo na lestvi Vgradnja te`jih predmetov na vi{ini je nevarno in te`ko delo. Sodobna okna, reklamni napisi ali drugi izdelki, ki jih je potrebno dvigniti na dolo~eno vi{ino so obi~ajno te`ki in nepriro~ni. Pri tem pomaga posebno dvigalo, zgornji del zataknemo na vrh, spodnji del z vitlom pa na spodnji del lestve. Predmet dviguje oseba, ki stoji na tleh, usmerja in pritrjuje pa ga oseba na lestvi. Delo je varno, postavljanje odrov ni potrebno, vitel pa deluje samozaporno v obeh smereh. V trenutku ko nehamo vrteti ro~ico se sistem blokira.

Nosilnost naprave je 85 kg, dol`ina lestve do 9,1 m, pritrjevanje na lestev traja najve~ 3 minute, oba dela vitla tehtata skupaj 12 kg. Izdelek z nazivom Ladder Lift, proizvajalec WPG, www.wpg.com •

Vodni pomnilni merilnik Namenjen za nadzor vodotokov in izpustov izcednih vod iz odlagali{~ ali zapu{~enih rudnikov. Omogo~a {e kontrolo vod za kmetijstvo in meteornih vod ter nadzor morebitnega vdora slane vode.

Naprava meri in si zapomni nivo vode, temperaturo in meri njeno prevodnost.

Polo`imo jo v vodotok in pritrdimo, da je ne odnese, pred tem pa programiramo pogostnost meritev, v intervalih od 5 sekund do 99 ur. Ko izvede 16.000 meritev jo priklju~imo na ra~unalnik in od~itamo kaj se je dogajalo. Deluje v razponu od -20 do 80°C, dol`ina 190 mm, masa 200 g, baterija pa zdr`i do 5 let meritev. Na sondo lahko nataknemo {e bakreno kletko, ki jo bo dolgotrajno za{~itila pred vplivi bakterij ali alg, ki bi lahko onemogo~ile meritev. Sondo lahko od~itamo z USB priklopom ali brez`i~no (Bluetooth), izdelek LTC Levellogger 3001, proizvajalec Solinst, www.solinst.com •

EZ Guard za ~evlje Glavni problem ob prenovah stanovanjskih prostorov je za{~ita podov pred umazanijo. Problem so prehodi od zunaj, saj `aganje, vrtanje in prilagajanje opreme izvajamo vedno izven prostorov, sla~enje delovnih ~evljev pa ne pride v po{tev.

Zato sedaj ob vsakem vstopu potisnemo ~evelj v odprtino nove naprave, samolepilna folija ga oblepi, nogo pa potegnemo nazaj da odre`emo trak. ^evelj je sedaj ~ist in suh ter omogo~a varno hojo in delo v vseh polo`ajih.

To lahko ponovimo ve~krat, tudi ~e je moker in folije vmes s ~evlja ne odstranjujemo. Oblepljanje enega ~evlja traja samo sekundo, pri ~emer imamo roke proste in predmetov ki jih nosimo ni treba odlagati. Izdelek EZ Guard, cena 139 $, rezervna rola 35 $, za okrog 250 parov, www.ezfloorguards.com •

Torch scope Na pogled baterijska svetilka je v resnici video kamera z osvetlitvijo. Sposobna je posneti video v HD kvaliteti in tudi posamezne fotografije. Ohi{je iz aluminija z dodatnimi gumijastimi oblogami je odporno na udarce in vodo, snemamo lahko do 10 m pod vodno povr{ino. Poganjajo jo litijionski akumulatorji, opremljena z mini USB vtika~em in 4 GB mikro SD spominsko kartico. Vse funkcije nadziramo s {tirimi gumbi na ro~aju, z njimi dostopamo do menijev za svetlost, osvetljenost, izbiramo med foto ali video na~inom ter upravljamo s 4 kratnim zoom objektivom. Izdelek je primeren za nadzornike, vodje gradbi{~, razne in{pekcijske ter vzdr`evalne slu`be na kopnem in pod vodo. Menu je izdelan v 11 jezikih, temperaturno obmo~je od 0 do 40°C, te`a 435 g, 5 ur neprekinjenega snemanja, izdelek Torch Scope DCF1, cena okrog 270 €, www.testequipmentdepot.com •

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE

Toplotne črpalke primerne za novogradnje ali prenove Re{ilno stikalo Fotovoltai~no polje lahko postane nevarna naprava med monta`o, vzdr`evanjem ali izjemnimi dogodki. Problem je preko 1000 V visoka napetost, ki jo lahko oddajajo zaporedno povezani moduli. Po`ar fotovoltaike je prav tako nevaren za gasilce, saj lahko elektrika preko vodnega curka presko~i na gasilca. Ta problem re{uje novo stikalo, ki se nahaja na hrbtni strani modula.

Slednje analizira razmere v napeljavi, ~e se pojavijo nenormalne razmere, ali ~e se izklju~i inverter, se avtomatsko izklju~ijo tudi vsi moduli v tej zanki. Ko se razmere normalizirajo se vsa stikala samodejno vklju~ijo. Tak izklop je varnej{i in hitrej{i, kot ~e bi posku{ali module ro~no lo~iti od napeljave. Stikalo lahko vgradimo v vse obstoje~e sisteme, ki ga {e nimajo. Proizvajalec Phoenix Contact, stikalo Solarcheck RSD, www. alkatron.si •

Brinno kamera Snemanje s ~asovnim preskokom, pri katerem opazujemo dolgotrajno gradnjo v minuti ali dveh je zelo zanimivo in informativno.

Tak{en video lahko danes posname vsak sam, potrebuje le kamero, ki je izdelana posebej za ta namen. Za{~itena je pred vodo in prahom, ~as med dvema posnetkoma lahko prosto izbiramo, vgrajena baterija pa zdr`i do dva in pol meseca delovanja, s posnetkom, ki se ponovi vsakih 30 minut. Kamero pritrdimo na primerno mesto, polico, dvigalo ali drugo stabilno podlago, posnela bo gradnjo, obnovo ali ru{enje stavbe, s posnetkom pa bomo bodo~im naro~nikom dokazali, kako spretni obrtniki smo. Dva meseca dela bosta predstavljena v dveh minutah. Kamera je lahko v za{~itnem ohi{ju ali brez, naknadna obdelava videa ni potrebna, proizvajalec Brinno, izdelek BCC 100, cena kompleta 180 €, www.amazon.com •

Weishauptove toplotne črpalke Split so ugodna rešitev in z enostavno montažo za stavbe s toplotno potrebo do 15 kW. Split izvedba pomeni, da je toplotna črpalka ločena: v eno zunanjo enoto, ki zajema toploto iz zunanjega zraka in jo prečrpa v notranjost hiše, ter na notranjo enoto (stenska naprava) za razdelitev toplote in gretje sanitarne vode.

Varna oskrba s toploto: Weishauptova toplotna črpalka Split ogreva zanesljivo pri zunanjih temperaturah do -20°C. Fleksibilne možnosti uporabe: zunanja naprava je lahko nameščena v vrtu ali neposredno ob hišni steni. Za notranjo napravo (ni večja od kotla) se v vsaki hiši najde prostor. Inštalacija je enostavna in hitra.

Dimovodni sistem ter dimnik nista potrebna.

Udobno tiho delovanje: kot vse Weishauptove toplotne črpalke, obratuje tudi Split toplotna črpalka zelo tiho – zunaj kot znotraj.

Ugodno in ekonomično: Split tehnika je zastopana v večmilijonskem številu in deluje zanesljivo ter učinkovito. Ves pribor (od stenskega držala do sobnega termostata) dobite pri Weishauptu.

Serijsko vgrajena obtočna črpalka odgovarja energijskemu razredu A. Serijska funkcija hlajenja: Weishauptova toplotna črpalka Split se lahko pri visokih zunanjih temperaturah enostavno uporablja za hlajenje hiše.

Za novogradnjo ali modernizacijo: toplotne črpalke Split so primerne tudi za hibridno rešitev. Tukaj se lahko npr. uporabi obstoječi ogrevalni kotel za kritje višjih potreb, v območju delne obremenitve pa deluje izključno samo varčna toplotna črpalka.

Weishaupt d.o.o.

Teharje 1, SI-3000 Celje Telefon (03) 425 72 50 (03) 425 72 60 (03) 425 72 59 Telefaks (03) 425 72 80 info@weishaupt.si www.weishaupt.si

41

42

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Nova kopenhagenska kotlarna

K

openhagen je glavno mesto Danske in 42. najve~je mesto na svetu, ima ve~ kot 500.000 prebivalcev, v {ir{i regiji pa preko milijon.

Staro kotlarno, ki je s toploto 45 let oskrbovala mestno sredi{~e bodo v kratkem podrli, saj je zastarela, nezanesljiva in ima slab vpliv na okolje.

Nov energetski objekt je se`igalnica smeti, ki bo proizvajala toploto in elektriko, zaradi sodobnih prijemov pa bo njen vpliv na okolje izjemno majhen, trenutno najmanj{i na svetu v primerjavi s podobnimi objekti.

Nekaj {tevilk Energetski objekt bo stal blizu letali{~a, 5 km oddaljen od centra mesta. Gradnja se bli`a koncu, saj bodo okrog novega leta za~eli s testnim delovanjem, v 2017 pa s polno obremenitvijo. Denar je zbralo pet ob~in, obratovanje bo neprofitno, na leto pa bodo v njej 400.000 ton

Prerez kotlarne Copenhill z glavnimi sestavnimi deli

Poleti je streha sprehajalna pot, zunanji zid pa plezalna stena

odpadkov, spremenili v elektriko za okrog 50.000 gospodinjstev in daljinsko ogrevali 120.000 stanovanj. Turbina poganja generator mo~i 60 MW, dve vzporedni zgorevalni liniji pa bosta pogoltnili 2 x 35 ton odpadkov na uro, ti pa prihajajo iz desetih recikla`nih centrov v mestu.

Pepel bodo po predelavi uporabljali v gradbeni{tvu, ~istilne linije za dimne pline pa bodo z elektrolitskimi in mokrimi

postopki iz njih izlo~ile 96% NOx, 99% klorovodikove kisline in 99,5 % `vepla.

Kam izginejo odpadki Iz kamionov jih vsipavajo v zbirni silos, iz njega pa jih dvigalo prelaga na dr~o ki jih usmeri na stopni~asto in vodno hlajeno re{etko v kuri{~u. To omogo~a prilagajanje podpihov trenutnim razmeram in vla`nosti kuriva, kontrolirano zgoreva-

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

43

Stre{ni del kotlarne je oja~en zradi dodatnih obremenitev pot, zunanji zid pa plezalna stena

nje pa omogo~a manj {kodljivih izpustov.

Kuri{~e in ~istilna linija ne potrebujeta vzdr`evanja, saj se vsi vitalni deli nahajajo izven najbolj obremenjenih con. Novost je tudi stopni~asta pomi~na re{etka, v kateri se gibajo~i deli med seboj ne dotikajo, zato je obraba zanemarljiva. Odstranjevanje in hlajenje pepela je avtomatizirano, pline pa ~istijo elektrostati~ni in kataliti~ni filtri, ki jih na koncu ohladijo in usmerijo proti dimniku. Ob~asno bo iz dimnika puhnil kolobar pare premera 20 m, ki bo znak, da je kotlarna izpustila v zrak tono CO2. Na obro~ bodo pono~i projicirali laserske slike, kar bo samo ena od mnogih zanimivosti tega projekta.

O~arljivi Copenhill Ime nove kotlarne delno odkriva njen dodatni namen. Ker je zgradba visoka okrog

90 m, Danska pa bolj ravna (najvi{ji hrib 170 m), so arhitekti na streho postavili smu~i{~e.

Ima ~rno in rde~o stezo, smu~arji bodo vi{ino izbirali v skladu s svojimi sposobnostmi. Poleti, ko ni snega nova vzpetina postane izletni{ka to~ka, opremljena z drevesi in stezami, na vrhu pa je razgledna to~ka s kavarno. Ob najvi{ji steni je postavljena {e plezalna stena, v notranjosti pa se nahaja poseben hodnik za oglede in predavalnica, namenjena obiskovalcem in {olam. Zaradi obte`itve strehe je konstrukcija oja~ena, kljub stro{kom pa bo korist veliko ve~ja.

Arhitekti pravijo, da so bile vse njihove re{itve in ideje med na~rtovanjem revolucionarne, ko pa bo objekt zgrajen bo s~asoma postal nekaj vsakdanjega, ~eprav vedno znova privla~nega. ^e prav pomislim, tak{no se`igalnico »imeli bi tudi mi«. •

Poznam več kot 55 primerov uporabe!

Tihec

Nepogrešljiv izdelek.

Profesionalna izbira.

Za hladno, toplo in pitno vodo. Za plin in sisteme ogrevanja.

Hitra, enostavna in čista uporaba na kovinskih in plastičnih spojih. Prihranek časa do 50%.

Možnost prilagoditev spoja do 45° brez puščanja.

Stre{no smu~i{~e bo omogo~alo tudi no~no smuko

44

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Zagnali smo ogrevalni sistem, kaj pa sedaj?

Z

a zagotavljanje ugodne mikroklime v na{ih domovih ali delovnih prostorih potrebujemo dober sistem ogrevanja, prezra~evanja in hlajenja.

Vas boli glava zaradi te`avne regulacije sistema ogrevanja?

Ko se investitor spremeni v uporabnika ogrevalnega ali prezra~evalnega sistema, se {ele za~nejo pojavljati vpra{anja o ustreznem delovanju. Marsikoga ob tem boli glava, ko ugotavlja, da poraba energije odstopa od pri~akovanj ali pa, da mikroklima ni na `elenem nivoju.

1. Kaj vse zmore dober regulator opraviti namesto nas?

2. Ali so poleti, ko smo dlje ~asa od doma, potrebne specifi~ne regulacije?

Kaj nadzirati in nastavljati v tem ~asu?

Re{itev - regulator Dialog EQ Z regulatorjem Dialog EQ boste lahko enostavno in na daljavo spreminjali vse potrebne nastavitve va{ega sistema. [e ve~, monterjem omogo~amo pomo~ na daljavo za daljinski zagon sistema. Vsak monter ima lahko ob uporabi regulatorja Dialog EQ, lahko daljinski dostop do svojih vgrajenih ogrevalnih sistemov in na daljavo pomaga strankam spremljati delovanje njihovega sistema. Monterji, ki imajo izku{njo z vgradnjo regulatorja Dialog EQ lahko ob jutranji kavi preko mobilnika preverijo ali ogrevalni sistemi njihovih strank delujejo optimalno.

Ve~ informacij najdete na www.profel.si â&#x20AC;˘ Igor GODEC, PROF.EL

3. Sodobni sistem za ogrevanje deluje zapleteno; kako se bom enostavno sporazumeval z njim, kaj je pomembno?

4. I{~em enostaven nadzor nad temperaturo in koli~ino tople sanitarne vode, ker tedensko poraba ni konstantna.

5. Kaj je smotrno z regulacijo dnevno nadzirati in kaj lahko ob~asno preverim?

6. Katere regulacijske nastavitve prina{ajo najve~je prihranke?

Odgovore najdete na www.profel.si

Promocijsko sporo~ilo

Od vseh sistemov pri~akujemo, da so ekstremno u~inkoviti, zanesljivi in var~ni. Ker pa `ivimo zelo hitro in nam venomer zmanjkuje ~asa, hkrati `elimo, da ogrevanje in hlajenje deluje popolnoma avtomatizirano. Vsa sre~a, da imamo danes na voljo sodobne regulatorje, ki nam omogo~ajo popoln nadzor in upravljanje tudi na daljavo.

Pogoste dileme uporabnikov:

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

45

Primer zgledne uporabe biomase v Spodnji Avstriji

[tevilke govorijo zase Pri uporabi biomase za potrebe toplotne oskrbe se v Spodnji Avstriji osredoto~ajo na izgradnjo kratkih daljinskih omre`ij za oskrbo stanovanjskih in kmetijskih objektov, ki zaradi manj{ih razdalj bele`ijo ni`je toplotne izgube in ve~jo u~inkovitost.

Od leta 1983 do konca 2014 obratuje 664 ogrevalnih naprav na biomaso ter 25 elektrarn za proizvodnjo energije s pomo~jo biomase. Skupni investicijski volumen sistema ocenjujejo na 908 milijonov evrov. Rezultat tolik{nega obsega uporabe biomase je prihranek CO2, ki presega 360.000 ton na leto.

Dodatnih 160.000 ton uspejo prihraniti kot rezultat obratovanja elektrarn na biomaso.

Regionalni kmetijski in gozdarski sektor

Kotel na pelete KWB Easyfire

zagotovi pribli`no 4,6 milijonov kubikov nasutega metra lesne biomase in s tem poskrbi, da v regiji ostane ve~ kot 82 milijonov evrov letno.

Denar, ki bi se pri ogrevanju na elektriko ali fosilne energente odlival v tujino.

na lesno biomaso pri ponovno povpre~nih toplotnih potrebah (200 m2 bivalne povr{ine) se giblje med 1000 – 2000 EUR letno, ob neupo{tevanju Eko-subvencij, letna poraba elektri~ne energije pa pri tehnolo{ko naprednih kotlih ne presega 200 kWh letno.

[teje regionalna dodana vrednost Za dolgoro~en uspeh lokalnega okolja in samovzdr`nost posamezne regije je najpomembnej{e kako ustvariti regionalno verigo zaposlovanja. Od primerne skrbi za gozdove, do pridelave, prevoza lesa ter izdelave trde biomase, ki je primerna za nadaljnjo uporabo v doma~ih ogrevalnih sistemih.

Izra~un je pokazal, da je za pripravo enega terajoula (TJ) toplote iz biomase, potrebno 168 regionalnih delovnih ur, kar mo~no presega fosilne energente, ki za pripravo enega TJ toplote potrebujejo zgolj 21 regionalnih delovnih ur. Podatki raziskave so pokazali {estkrat ve~jo dodano vrednost pri pridelavi, predelavi, ter uporabi biomase.

In kako izbrati pravega ponudnika?

Podjetje KWB `e 20 let nudi kakovostne re{itve za ogrevanje na biomaso. Lasten izobra`evalni program za in{talaterje t.i. KWB Akademija omogo~a najvi{jo stopnjo kompetentnosti (po podatkih interne raziskave vsega 97 % strank priporo~a nakup KWB kotov, kar je edinstven podatek na trgu in uvr{~a KWB na prvo mest v Evropi), 6-letna garancija, popolnoma avtomatiziran sistem in ~isto~a kotlov (odvisno od zmogljivosti kotla je zalogovnik potrebno izprazniti zgolj vsake dve leti) mo`nost pridobitve Ekosubvencij ter {iroka paleta kotlov za osebno in gospodarsko rabo prepri~ajo.

Vabljeni na sejem ENERGETIKA od 12. do 15. aprila v dvorano K, razstavni prostor 9.

Les - slovenski energent Kotli na biomaso za proizvodnjo toplotne energije uporabljajo {irok nabor energentov.

Ob klasi~nih oblik goriv, kot so peleti, sekanci in polena lahko za proizvodnjo toplotne energije uporabimo tudi koruzne stor`e, miskantus, olj~ne ko{~ice ali lupine son~ni~nih semen.

Prihranek pri prenovi ogrevalnega sistema

Ve~ o KWB ogrevanju na 03 839 30 80 ali na spletni strani www.kwb.si. • Vir: Energie in Österreich: http://www.noe.gv.at/ Umwelt/Energie/Biomasse/nahwaerme.html

Dru`ina izdelkov KWB – ogrevanje na biomaso Dru`ina izdelkov KWB obsega sodobne kotle na pelete KWB Easyfire 2,4 -35 kW ter KWB Pelletfire+ 45-135 kW, sekance in pelete KWB Multifire 20-120 kW, ve~je mo~i KWB Powerfire 130-300 kW, polena KWB Classicfire 18-28 kW in 40 kW – 50 kW ter solarne sisteme KWB EasySun in KWB MultiSun za toplotno oskrbo vse od individualnih hi{, ve~jih zgradb, do manj{ih daljinskih omre`ij.

Kotel na pelete KWB Easyfire 1

PREPROSTO, ČISTO IN KAKOVOSTNO OGREVANJE NA BIOMASO.

IZKORISTITE SREDSTVA EKO SKLADA ZA LETO 2016.

Promocijsko sporo~ilo

Avstrijska de`ela Spodnja Avstrija (opp.

Niederösterreich) `e ve~ kot 20 let z biomaso gospodari ve~ kot zgledno. Znane so makro ekonomske, okoljske in indivudualne koristi uporabnikov, proizvajalcev in predelovalcev biomase.

Predstavljamo zgleden avstrijski primer, kjer strate{ki energent celotne regije predstavlja lesna biomasa. V za~etku leta 2016 so objavili prve rezultate nalo`benega portfelja. Dol`ina celotnega daljinskega omre`ja v Spodnji [tajerski meri 1.083.000 m, na katerega je trenutno priklopljenih 35.700 odjemalcev, ki svoje toplotne potrebe krijejo izklju~no iz toplote pridobljene iz biomase. Skupno koli~ino porabljene biomase ocenjujejo na 6.100.000 kubikov nasutih metrov, kar predstavlja 20.000 standardnih cistern kurilnega olja.

Kako smo izbolj{ali {tedilnike Lohberger v leto{njem letu? Vse na{tete novosti bodo na voljo kupcem od maja naprej, nekatere pa so dobavljive `e od januarja. Na{a motivacija so bile `elje na{ih kupcev po ~im ve~ji individualnosti (mo`nosti posebnih barvnih shem, {tedilniki po meri prostora in potreb uporabnika): 1. Gibljiv nastavek za priklju~ek dimne cevi. Namestiti ga je mo`no na hrbtno stran {tedilnika, stranska gibljiva izvedba ni mo`na. Obmo~je nastavljanja po vi{ini je +/- 45 mm, premik levo – desno je +/- 12,5 mm. Premer nastavka priklju~ka je prilagojen modelu. Velja za vse VARIO, LHS in ZEH modele.

2. Jetfire plo{~a v velikosti {t. 2 za {tedilnike LHS in REGA. Nova plo{~a je izdelana iz {amota. Izjema so {tedilniki, pri katerih je vgrajen vlo`ek za ogrevanje vode. Novo plo{~o je mo`no vgraditi tudi v obstoje~e {tedilnike, potrebno pa je zamenjati stranske {amote v kuri{~u.

3. Povezava stranske protipo`arne za{~ite na {tedilniku s talno oblogo, s katero se izravna odstop med tlemi in stranico {tedilnika. Dobavljiva je serijsko skupaj s pritrdilnimi elementi.

4. Ro~aj vratc za {tedilnik REGA, izdelan je iz nerjavnega materiala in prezra~evan. Ob dobavi {tedilnika je prilo`ena tudi rokavica.

5. Nastavek za priklju~ek dimne cevi na steklokerami~no plo{~o CERAN za {tedilnika LHS in REGA. Steklokerami~na plo{~a je zaradi tega izvedena z luknjo. Priklju~ek je emajliran in ima premer 120 mm.

Steklokerami~na plo{~a ima pri tej izvedbi dodatno potiskan rob z Lohberger oznako.

6. Pri vseh modelih LHS {tedilnikov je serijsko vgrajen spodnji okrasni pokrov, brezstopenjsko nastavljiv po vi{ini. Velja za {tedilnike z vi{ino od 85 do 92 cm.

7. Teleskopska izvle~na vodila v pe~ici za {tedilnik Varioline v drugem nivoju (gledano od spodaj).

Izdelana so iz nerjavnega materiala in imajo pri visokih temperaturah obstojno le`ajno kletko s kroglicami. Mo`na je tudi naknadna vgradnja vodil v obstoje~e {tedilnike.

8. Pokrov za zalogovnik pelet pri {tedilniku LCP, katerega je mo`no odpirati samo s pritiskom na pokrov. Mo`na je tudi naknadna vgradnja tak{nega pokrova v obstoje~e {tedilnike.

9. Enota za dvig temperature povratnega toka pri {tedilniku AC105, ki je predviden tudi za centralno ogrevanje prostorov, je vgrajena serijsko. Za ostale modele je mo`nost serijske vgradnje predvidena v prihodnosti.

10. Kamen za peko Zdaj si lahko pri modelih Varioline in LHS kot dodatno opremo omislite tudi kamen za peko pizze in kruha! Toplota se po kamnu enakomerno razporedi, kar pomembno vpliva na kakovost pripravljene jedi.

Les je trend in tradicija, {tedilniki Lohberger pa oboje zdru`ujejo v pestri izbiri modelov za vsako kuhinjo in vsakega kuharja. Modele si lahko ogledate na spletnem mestu www.lohberger.si, z veseljem pa vam bomo svetovali tudi osebno. • Prodajni zastopnik in svetovanje: Agni d.o.o., www.agni.si

T

oplotna ~rpalka Alfea Excellia spada v sam vrh toplotnih ~rpalk Atlantic, namenjenih za radiatorsko ogrevanje kot za talno ogrevanje.

V Evropi proizvajalec razpolaga s 100.000 uspe{no vgrajenih sistemov toplotnih ~rpalk, u~inkovitost teh ogrevalnih naprav je dosedaj popolnoma zado{~ala kriterijem razpisa Eko sklada za pridobitev nepovratnih subvencij.

U~inkovitost toplotne ~rpalke Alfea Excellia Zunanje invertersko gnane, trifazne High Power enote toplotne ~rpalke Alfea Excellia so opremljene z edinstvenim sistemom vbrizga hladiva v kompresor. Na ta na~in toplotna ~rpalka Excellia deluje izredno u~inkovito in v zelo {irokem temperaturnem razponu.

Delovanje ni problemati~no vse do -25°C zunanje temperature in do +35°C poleti. Pri zunanji ri -20°C 20 C te toplotoplo temperaturi tne ~rpalkee {e vedno ogrevajo vodo do +60°C brez uporabe dodatnegaa elektri~nega grelca, kar jim zagotavlja edinstven ficient u~inkovitosti, letni koeficient

katerega zmore le malokatera toplotna ~rpalka na trgu.

Koeficient u~inkovitosti COP zna{a 4.3 (model toplotne ~rpalke mo~i 11 kW). Toplotna ~rpalka Atlantic Excellia je dobavljiva v obeh variantah. Notranja enota DUO, z 190 l bojlerjem za sanitarno vodo, kakor tudi brez njega. V notranji enoti toplotne ~rpalke so vgrajeni vrhunski sestavni deli (Simens, Wilo).

Serijsko ima ta toplotna ~rpalka vgrajeno vremensko vodeno regulacijo. Na voljo je dodatna oprema; sobni termostati, brez`i~ne in `i~ne sobne krmilne enote ali nadzor toplotne ~rpalke preko web serverja. Meniji na notranji enoti toplotne ~rpalke so v slovenskem jeziku. • SA

Vse toplotne ~rpalke Alfea Excellia so v letu 2016 uvr{~ene na seznam Eko sklada za subvencije.

Promocijsko sporo~ilo

Promocijsko sporo~ilo

Trend – {tedilnik na drva

Med najbolj{imi najdete toplotne ~rpalke Alfea Excellia

ENERGETSKI RAZRED

35°C

55°C

TOPLOTNE ýRPALKE Alfea Excellia Alfea Excellia Duo

Alfea Excellia Duo

723/271( ÿ53$/.( 6 68%9(1&,-2 (.26./$' D OdliĀen izkoristek, COP 4.3 Vgrajena energetsko varĀna frekvenĀna obtoĀna Ārpalka Wilo Simens vremensko vodena regulacija v slovenskem jeziku Izvedba »vse v eni enoti«, integriran 190 l bojler za sanitarno vodo (model DUO)

Koaksialni izmenjevalec z zalogovnikom 16 l

JA EKO CI

do

LAD SK

Zmoçna ogrevati vodo do temp. 60°C tudi pri -20°C zunanje temperature samo kot Tÿ, brez uporabe el.grelcev

SUBVEN

Ohranjanje moĀi toplotne Ārpalke tudi pri negativnih zunanjih temperaturah (minimalna potreba po dodatnem ogrevanju z el.grelci)

1000 €

Sistem ne potrebuje glikola ali drugega protizmrzovalnega sredstva Toplotne Ārpalke Atlantic (modeli 5,6,8,10,11,14 in 16 kW) so uvršĀene na seznam Ekosklad Veliki prihranki energije, izredno uĀinkovito ogrevanje sanitarne vode Primerna tako za radiatorsko ogrevanje kot talno ogrevanje Fujitsu inverter zunanja enota 36 mesecev garancije

Širok razpon delovanja -25°C do +35°C

Uvoz in distribucija: Tersus d.o.o., Ulica Ivana Selana 15, 1351 Brezovica pri Ljubljani 01 2573 256 I 031 235 200 I 051 655 500 I tersus@siol.net

48

PRIMER IZ PRAKSE

Izku{nje uporabnika:

Iz plina na toplotno ~rpalko

O

dlo~itev o menjavi ogrevalnega sistema ali kotla ne sprejemamo vsak dan, zato pogosto i{~emo izku{nje drugih investitorjev, kako so se odlo~ali in kak{ni so bili rezultati. Ker se resni~no najve~ nau~imo iz prakse in izku{enj, tokrat obravnavamo pou~en, za investitorja neugoden, primer menjave kotla na zemeljski plin z novo toplotno ~rpalko z geosondo.

Prvotno ogrevanje na zemeljski plin Lastnik iz osrednje Slovenije je svojo hi{o od leta 1999 ogreval s kotlom na zemeljski plin. Ogrevalni sistem je izveden v kombinaciji talnega in radiatorskega ogrevanja. Talno ogrevanje se uporablja v pritli~ju, radiatorsko v mansardi. Skupna ogrevana povr{ina prostorov je pribli`no 210 m2, pri ~emer se ve~ji del (cca. 170m2) ogreva na normalno sobno temperaturo, manj{i del (cca. 40m2) pa na ni`jo temperaturo. Stavba je deloma tudi podkletena, vendar se klet ne ogreva. Pritli~je je zgrajeno iz modular opeke debeline 30 cm, mansarda iz modular opeke 20 cm, vse pa je izolirano s 7,5 cm kombivol plo{~ami. Toplotna izolacija proti strehi zna{a 20 cm steklene volne, v predelu kolen~nih zidov in po{evnin nekoliko manj. Temeljna plo{~a proti kleti je izolirana s 3–5 cm stiropora z utori, oz. gumbi za polaganje cevi talnega ogrevanja. Okna so klasi~na dvoslojna termopan.

Poleg centralnega sistema ogrevanja ima lastnik na voljo tudi kru{no pe~ s katero dogreva dnevni prostor v pritli~ju v hladnej{ih dneh.

Lastnik je preteklo sezono (14/15) porabil pribli`no 2.700 m3 zemeljskega plina in s tem cca. 1.700 EUR za ogrevanje in toplo sanitarno vodo. Mo~ plinske pe~i je bila 27 kW.

Prehod na ogrevanje s toplotno ~rpalko Glavno vodilo pri investicijah v prenovo ogrevalnega sistema ali menjavo vira ogrevanja je ve~inoma zni`anje letnih stro{kov ogrevanja, {ele na drugem mestu so ekolo{ki in drugi motivi. Podobno je bilo tudi v konkretnem primeru. Lastnik se je po 15 letih ogrevanja s kotlom na zemeljski plin odlo~il za menjavo in namestitev toplotne ~rpalke. Ostali deli ogrevalnega sistema in stavbe so ostali ve~inoma nespremenjeni. Na parceli naj bi bili prisotni vsi viri toplote za toplotno ~rpalko (zrak, zemlja, podtalnica), vendar so na koncu okoli{~ine pripeljale do geosonde, vertikalni zemeljski kolektor.

Prvotna namera investitorja je bila sicer prestrezanje okoli{kega zraka, kot vira toplote za toplotno ~rpalko, vendar se je pred izvedbo odlo~il za vrtino za izkori{~anje podtalnice. Ker vodnega vira pri vrtanju `al niso na{li, se je investitor nadalje odlo~il za geosondo, ki je bistveno podra`ila projekt. Globina geosonde je 2 x 100 m. Na geosondo so priklopili toplotno ~rpalko.

Gre za kakovostno toplotno ~rpalko izhodne ogrevalne mo~i 15 kW ob standardnih pogojih. Poleg toplotne ~rpalke so vgradili

Zalogovnik (150L) in bojler sanitarne vode novega ogrevalnega sistema, »vse v enem«.

nov bojler za sanitarno vodo 300L in zalogovnik 150L. Celoten sistem za ogrevanje, vklju~no z direktnim radiatorskim ogrevalnim krogom in me{alnim talnim ogrevalnim krogom, krmili avtomatika na toplotni ~rpalki.

Klju~ne ugotovitve po nekaj mesecih delovanja Toplotna ~rpalka je prava izbira, ko razmi{ljamo o zni`evanju stro{kov ogrevanja in ekonomi~nosti, vendar sama vgradnja {e ne prinese nujno `elenih rezultatov. Pomemben je celoten ogrevalni sistem in usklajenost s toplotnimi potrebami stavbe. Lastnik je po izvedeni investiciji pri~akoval zmanj{anje stro{kov ogrevanja za do dve tretjini, torej je bil pri~akovani letni stro{ek za ogrevanje in toplo sanitarno vodo pribli`no 600 EUR. Na podlagi tega je investitor ra~unal tudi povra~ilo investicije. A `e po prvih mesecih delovanja novega sistema lastnik ugotavlja, da temu ne bo tako.

Kaj je {lo narobe?

Po energetskem pregledu smo ugotovili, da posamezni deli ogrevalnega sistema sicer delujejo, vendar pa sistem kot celota, ob danih pogojih in toplotnih izgubah stavbe, ne deluje po prvotnih pri~akovanjih.

Napotki za nove investitorje Preden se odlo~ite za menjavo ogrevalnega kotla za toplotno ~rpalko natan~no preverite mo`ne vire toplote in njihovo izdatnost na va{i parceli. Ocena ~ez palec ne zado{~a. Za izkori{~anje podtalnice ali geosonde morate izdelati geolo{ko/vodno prognozo in oceno izdatnosti vira preden »vrtalci« pridejo na teren. Na podlagi tega se dolo~i npr. potrebno globino oz. dol`ino geosonde. ^e te prognoze ni, se lahko zgodi kot v konkretnem obravnavanem

PRIMER IZ PRAKSE

49

Podatki o u~inkovitosti toplotnih ~rpalk so podani glede na zahteve standardov oz. glede na normative. ^e v va{em konkretnem primeru ne morete zagotoviti idealnega oz. normnega vira toplote (npr. stabilna temperatura podtalne vode), ali pa uporabljate visokotemperaturni re`im ogrevanja (radiatorje), potem verjetno s toplotno ~rpalko ne boste dosegli tak{nih u~inkov kot bi si jih `eleli. Vsekakor bo toplotna ~rpalka bistveno zni`ala ra~un ogrevanja, vendar naj izra~uni za va{ sistem poka`ejo kaj realno lahko pri~akujete.

Pravilno dimenzioniranje je klju~nega pomena. Glede na toplotne izgube va{e stavbe se izra~una potrebna mo~ toplotne ~rpalke, velikost zalogovnika in »velikost« vira toplote. V konkretnem primeru se je izkazalo, da je bila toplotna ~rpalka sicer pravilno dimenzionirana, vendar pa izdatnost geosonde ter velikost zalogovnika nista optimalna.

Preden se odlo~ite za ogrevanje toplotno ~rpalko preverite ali lahko odpravite toplotne mostove ali zagotovite manj{e toplotne izgube z dodatno izolacijoin bolj{imi okni. ^e pred namestitvijo toplotne ~rpalke naredite energetski pregled stavbe in z ustreznimi ukrepi zmanj{ate toplotne izgube, potem boste lahko vgradili manj{o toplotno ~rpalko in letni stro{ki ogrevanja bodo ni`ji. V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, tudi s termografskim pregledom stavbe, da so toplotne izgube relativno velike, toplotni mostovi veliki (napu{~, {palete, balkon).

Name{~ena toplotna ~rpalka in instalacija po prenovi ogrevalnega sistema.

primeru, ko podtalnice niso na{li, globino oz. dol`ino geosonde pa so naknadno dolo~ili kar z izkustveno metodo. Vi{ina investicije se je bistveno povi{ala, izdatnost geosonde ni optimalna, posledi~no tudi COP toplotne ~rpalke ne.

Pred projektom morate narediti oceno investicije, oceniti predvidene stro{ke ogrevanja po izvedenem ukrepu ter dobo vra~anja investicije. ^e izra~unov ne naredite, lahko po izvedeni investiciji sledijo razo~aranje, vi{ji stro{ki investicije in ogrevanja kot pri~akovano.

Bli`njice, ki se jih poslu`ujemo pri obnovi (npr. balkon brez toplotne izolacije iz vseh strani), nam lahko kasneje pomenijo vi{je stro{ke ogrevanja in manj{o kakovost bivanja.

Navedene izra~une in analize zahtevajte bodisi od izvajalcev, {e bolj{e pa od neodvisnega strokovnjaka, preden se odlo~ite za investicijo. Ko so enkrat pogodbe podpisane je pot nazaj te`ja.

Lastne izku{nje so na{ najve~ji u~itelj ali kot je rekel Konfucij “Povej mi in bom pozabil, poka`i mi in si bom zapomnil, vklju~i me v delo in bom znal.” • TR

zhuhjpqzrlêrhtpuzrlêrhzl{l ê ê ê ê ê ®ê ê ±ê : ê O ê ê ê ê ·

Salon: Juhartova 19 SI-3311 Šempeter T: 03 700 17 96 F: 03 700 17 97 E: info@kamini.si I: www.kamini.si

h ê ê ê : ê ê ê ê ·

50

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Prenovljena linija inverterskih toplotnih ~rpalk Gorenje

Kakovost inverterskih toplotnih ~rpalk blagovna znamke Gorenje je omogo~ila preboj na zelo zahtevne in razvite trge kot sta [vica in Avstrija, prav tako se toplotne ~rpalke Aerogor ECO Inverter vgrajujejo na Poljskem, Hrva{kem in v Srbiji.

Inverterske toplotne ~rpalke zrak - voda Prva generacija linije Aerogor ECO Inverter je prenovljena z novimi modeli: Toplotna ~rpalka zrak-voda Aerogor Eco Inverter EVI 15 A je razvita posebej za objekte ve~je od 200 m2, delno izolirane in z radiatorskim gretjem. Odlikuje jo izredno zmogljiv DC EVI Inverter kompresor, ki omogo~a tudi pri nizkih temperaturah doseganje zelo visokih grelni mo~i.

Toplotna ~rpalka zrak-voda Aerogor ECO COMPACT Inverter 10 – 13 A je kompaktna verzija (vodna povezava) dveh `e uveljavljenih modelov toplotne ~rpalke z zaslonom na dotik in multifunkcijsko SMART upravljalno enoto.

Toplotna ~rpalka zrak-voda Aerogor ECO Inverter 5 A je toplotna ~rpalka razvita posebej za pasivne hi{e s toplotnimi izgubami 3-5 kW. Odlikuje jo enostavna upravljalna enota in u~inkovit DC Inverter kompresor, ki zaradi frekven~ne modulacije vrtljajev kompresorja omogo~ajo da toplotna ~rpalka v vsakem

trenutku proizvede le toliko grelne mo~i kot jo objekt potrebuje.

Vremensko vodena regulacija in kakovostne komponente omogo~ajo doseganje visokih sezonskih COP (SCOP) in energijskega razreda A++. To potrjuje uvrstitev toplotnih ~rpalk Gorenje na seznam EKO sklada za leto 2016.

Energijski razred celotnega programa toplotnih ~rpalk Gorenje

A++ / SCOP35°C= 3,69 - 3,90 SMART upravljalna enota omogo~a poleg regulacije delovanja T^ {e nekaj dodatnih funkcij: • Vremensko vodena regulacija z inverterskim kompresorjem.

• Avtomatski preklop med re`imi delovanja OGREVANJE/ HLAJENJE/SANITARNA VODA. • Nastavitev ogrevalne krivulje s petimi to~kami.

• Funkcija regulacije 2 me{alnih ali 2 direktnih ogrevalnih krogov.

• Regulacija 3-potnega preklopnega ventila za sanitarno vodo.

• No~ni re`im delovanja – tiho delovanje.

• Reducirano delovanje v ~asu po~itnic.

• Shranjevanje tople sanitarne vode.

• Regulacija vklopa 2 stopenjskega 6 kW el. preto~nega grelca.

Vse toplotne ~rpalke Aerogor ECO-EVI Inverter imajo serijsko vgrajene obto~no ~rpalko A energijski razred, elektri~ni preto~ni grelec 6 kW (2-stopenjsko delovanje), varnostni set. Cilj je zagotoviti uporabnikom topel dom in nizke ogrevalne stro{ke. • Mario Niki}, Produktni vodja, Gorenje d.d.

Promocijsko sporo~ilo

V

_Gorenju so letos na trg lansirali prenovljeno linijo toplotnih ~rpalk zrak-voda Aerogor ECO-EVI Inverter.

TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK–VODA

Aerogor ECO Inverter 10 / 13 A NAPREDNA INVERTERSKA TEHNOLOGIJA Toplotne črpalke Gorenje z novo invertersko tehnologijo omogočajo visoko učinkovito, okolju prijazno in stroškovno ugodno ogrevanje, hlajenje in pripravo tople sanitarne vode.

DC inverter tehnologija z regulacijo frekvence kompresorja omogoča visoko učinkovito delovanje, saj toplotna črpalka proizvaja toliko toplotne (ali hladilne) moči kot jo potrebuje objekt. Ogrevalne potrebe objekta se spreminjajo v odvisnosti od temperature okolice in toplotne izolacije objekta.

-25 °C

DO

4,9

R410A

Tehnične specifikacije

NIZKO

DELOVANJE DO

-25°C

TEMPERATURNO DELOVANJE

TEMPERATURE OKOLICE

Aerogor ECO Inverter 10 A

Aerogor ECO Inverter 13 A

TIHO

DELOVANJE

Aerogor ECO Inverter 10 A Akcijska cena investicije NA KLJUČ*:

Ogrevanje (A7/W35) Grelna moč [kW]

4.50 – 10.50

Električna vhodna moč [kW]

0.91 – 3.05

Grelno število - COP [kW]

3.80 – 4.71

Aerogor ECO Inverter 10 A

55 °C

Hlajenje (A35/W7)

A A A B C D E F G

A

4.20 – 12.60

Aerogor ECO Inverter 13 A

35 °C

55 °C

0.90 – 3.16

A

4.00 – 4.91 8

8

kW

kW

A

35 °C

A

6.699,00 €

9,5

9,5

kW

kW

2.60 – 8.00

Električna vhodna moč [kW]

1.10 – 3.50

Izkoristek pri hlajenju - EER

2.30 – 3.22

Napajanje [V/Hz/Ph]

220-240/50/1

220-240/50/1

Varovalka za toplotno črpalko [A/tip]

20/C

20/C

Varovalka za el. pretočni grelec [A/tip]

16/C

16/C

Tip kompresorja

DC inverter (dvojni rotacijski)

DC inverter (dvojni rotacijski)

Maksimalna izstopna temperatura vode [°C]

55

55

Temperaturno območje delovanja [°C]

-25 do +45

-25 do +45

0.97 – 2.98

55 2015

811/2013

2.40 – 3.03

30

56 2015

Akcijska cena z montažo (DDV 9,5 % vključen v ceno)

Hladilna moč [kW]

29

2.34 – 7.91

A A A B C D E F G

811/2013

Aerogor ECO Inverter 13 A Akcijska cena investicije NA KLJUČ*: Akcijska cena z montažo

7.599,00 €

(DDV 9,5 % vključen v ceno)

*V izvedbo na ključ so vključene naslednje postavke za (delo in material):

Toplotna črpalka Gorenje ECO Inverter 10 A

Toplotna črpalka Gorenje ECO Inverter 13 A

1. Toplotna črpalka Gorenje Eco Inverter 10 A: Zunanja in notranja enota 2. Magnetni vodni filter 3. Elektronsko reguliran 3-potni ventil za san. vodo 4. Hranilnik sanitarne vode HR 200 AE z izolacijsko prevleko 5. Standardna montaža (elektro, hidravlična in strojna inštalacija, freonska povezava do 6 m,...)

6. Zagon toplotne črpalke

1. Toplotna črpalka Gorenje ECO Inverter 13 A: Zunanja in notranja enota 2. Magnetni vodni filter 3. Elektronsko reguliran 3-potni ventil za san. vodo 4. Hranilnik sanitarne vode HR 200 AE z izolacijsko prevleko 5. Standardna montaža (elektro, hidravlična in strojna inštalacija, freonska povezava do 6 m,...)

6. Zagon toplotne črpalke

BREZPLAČNE INFORMACIJE

Za naročila in dodatne informacije nas kontaktirajte na: E-mail: toplotnecrpalke@gorenje.com Tel. št.: 080 48 48

GORENJE D.D. | Ogrevalni sistemi Partizanska 12 | SI – 3503 Velenje | Slovenija www.gorenje.si

52

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Proizvajalec klimatske opreme FUJITSU ponovno navdu{uje z novostmi

J

aponski proizvajalec klimatske opreme Fujitsu je v leto{njem letu predstavil kar nekaj novosti. Kot prvo naj predstavimo stenski klimatski napravi z oznako ASYG30/36LMTA. To je nova serija stenskih klimatskih naprav za poslovne uporabnike nazivne hladilne mo~i 8,00 ter 9,40 kW. Pri razvoju nove serije je Fujitsu upo{teval dolgoletne izku{nje na podro~ju razvoja energetsko u~inkovitih naprav. Tako se lahko ta serija klimatskih naprav pohvali z 25% ve~jim pretokom zraka, kar 37% ve~jim toplotnim izmenjevalcem, dvojnim zajemom zraka, senzorjem prisotnosti v prostoru, ter ostalimi izbolj{avami.

Za poslovne prostore so pripravili novo serijo samostojnih kasetnih klimatskih naprav nazivnih hladilnih mo~i 5,2 do 13,3 kW. Razvili so zunanjo enoto, ki jo odlikuje zmogljivost hlajenja do -15°C, ter novo inovativno obliko maske notranje enote.

Oblika maske omogo~a izpih zraka v smeri 360 stopinj. To zagotavlja enakomeren tok zraka po celem prostoru in s tem veliko udobja. Prav tako lahko individualno nastavljamo vsako izpihno lamelo posebej, kar pripomore k enostavnej{i usmeritvi zra~nega toka. Tako nam ni treba spreminjati pozicije notranje enote v primeru nove razporeditve pohi{tva v prostoru. Notranje enote so opremljene tudi s senzorjem gibanja, kar zagotavlja maksimalen prihranek. To potrjuje tudi dejstvo, da so uvr{~ene v energijski razred A++.

Stenska klimatska naprava FUJITSU ASYG30LMTA.

Nova serija kanalskih klimatskih naprav hladilnih mo~i od 3,5 do 13,4 kW.

Spremembe pripomorejo k visokim energijskim izkoristkom, model klimatske naprave Fujitsu ASYG30LMTA pa tako sedaj odlikuje energijsk razred A++. Nove klimatske naprave Fujitsu so odli~ne za hlajenje velikih, serverskih prostorov, omogo~ajo hlajenje do zunanje temperature -15°C. Notranji enoti se lahko pove`eta med seboj in s tem zagotavljata ve~jo zanesljivost hlajenja serverskega prostora. Enoti lahko delujeta v treh na~inih: • izmeni~no delovanje: dve enoti klimatske naprave se v delovanju medsebojno izmenjujeta, • zasilno delovanje: v primeru okvare ene enote, druga klima naprava pri~ne delovati samodejno, • podporno delovanje: obe enoti klimatske naprave delujeta hkrati, saj zmogljivost ene ne zado{~a.

Ne smemo pa pozabiti nove serije kanalskih klimatskih naprav stati~nega tlaka od 30 do 200 Pa. Ta serija se pona{a z novim toplotnim izmenjevalcem v obliki ~rke V, zra~nim stabilizatorjem, visoko zmogljivim DC motorjem, ter avtomatskim prilagajanjem zra~nega toka dol`ini in{talacije. Vse to pripomore k visokemu energetskemu u~inku in tihemu delovanju, kljub majhni dimenziji notranje enote. S temi novostmi Fujitsu ponovno dokazuje, da sodi v sam vrh proizvajalcev klimatizacijske opreme ter uspe{no sledi trendom. Podrobnej{e informacije lahko najdete pri generalnem uvozniku klimatskih naprav FUJITSU podjetju DINES d.o.o. ali na spletnem naslovu www.dines.si •

Promocijsko sporo~ilo

Matija [mid

Nova serija kasetnih klimatskih naprav Fujitsu

54

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Predstavitveno u~ni center ogrevalnih sistemov

D

Veleprodajno mre`o imajo razvejano po vsej Sloveniji v razli~nih trgovinah z ogrevalno tehniko. Zaradi ve~je prepoznavnosti ogrevalne tehnike Centrometal, so letos na sede`u firme v Ljubljani, uredili novi Predstavitveno u~ni center ogrevalnih sistemov. O namenu tega u~nega centra smo se pogovarjali z direktorjem podjetja MIX, Toma`em Prhajem. â&#x20AC;&#x17E;Poseben prostor v na{i trgovini MIX, na sede`u podjetja v Ljubljani, smo preuredili v predstavitveni u~ni center, kjer zainteresiranim predstavljamo kako poteka delovanje posameznih kuri{~ ter dodatne informacije za la`jo odlo~itev o nakupu posameznega ogrevalnega sistema.

V kotlovnici so name{~eni in povezani v hi{ni ogrevalni sistem (kot dodaten vir ogrevanja), izklju~no Centralmetalovi kotli na sekance, specialni peletni kotel, uplinjevalni kotel, standardni peletni, klasi~ni na

Promocijsko sporo~ilo

ru`ba MIX d.o.o., s sede`em v Ljubljani, poleg ponudbe gradbenega materiala, uspe{no tr`i tudi vso potrebno opremo za kotlovnice. Na podro~ju kotlov `e vrsto let sodelujejo s hrva{ko firmo Centrometal. Kot njihov generalni zastopnik za Slovenijo tr`ijo njihove produkte, tako na sede`u podjetja v Ljubljani, kot tudi na poslovnih enotah v Velenju in Ponikvah. trdo kurivo, ter toplovodni in zra~ni kamin na pelete. Dogrevanje poteka preko 3 tiso~ litrskega zalogovnika vode. Ta kotlovnica je nazorni primer delovanja teh naprav s prikazom pravilne monta`e, razli~nimi na~ini varovanja povratnih vodov v kotel, ter pravilnega varovanja kotla v primeru pregretja.

V sklopu delujejo predstavljeni ogrevalni sistemi od najmanj{ega 8 kW mo~i, pa vse do 40 kW.

U~ni center za kakovostno servisno mre`o â&#x20AC;&#x153;S prikazom delovanja `elimo dodatno osvestiti potencialne uporabnike o pravilni in varni rabi posamezne ogrevalne naprave, ki jo priklju~imo na sistem centralnega ogrevanja. Potrebno je spoznati kako je treba z njimi upravljati, {e posebej s tistimi, ki imajo name{~ene avtomatske digitalne sisteme upravljanja in nudijo maksimalno udobje bivanja.

U~ni center bo namenjen za dodatno izobra`evanje monterjev in serviserjev. [e posebej zaradi tega, ker se pri avtomatiki in regulacijah nenehno dogajajo spremembe, o katerih je dobro biti seznanjen. Prenos dodatnih znanj na monterje in serviserje je pomemben iz ve~ vidikov.

Monterji so namre~ pomembna vez med proizvajalcem in prodajalcem, s serviserji pa moramo poskrbeti za kakovostno servisno mre`o.

Odli~nost tr`enja je namre~ v veliki meri odvisna prav od kakovostnega u~inka poprodajnega servisa. V na{em predstavitveno u~nem centru bodo pod pokroviteljstvom Centrometala potekala izobra`evanja skozi vse leto, v naprej dolo~enih terminih za posamezne skupine strokovnjakov. Obve{~ali jih bomo direktno in s pomo~jo internetne po{te,â&#x20AC;&#x153; je povedal Toma` Prhaj. â&#x20AC;˘ FM

Pooblaščeni zastopnik in distributer za Slovenijo

IZKORISTITE 1.0 0 0€ SU

BVENCIJO

EKO SKLADA! več na www.ek o

sklad.si

E N Č R VA TSKE TOPLOTNE A M KLI RAVE ČRPALKE P A N i i-F W

56

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

De Dietrich, olje in hibridna kombinacija

V

_zadnjih letih se pove~uje uporaba obnovljivih virov energije â&#x20AC;&#x201C; zajemanje toplote okolice s toplotnimi ~rpalkami (zrak, zemlja, voda), energije sonca s solarnimi sistemi ali lesne biomase s sodobnimi ogrevalnimi napravami.

Vsak pa si tak{ne predelave ne more privo{~iti, nekateri zaradi razmer v gospodinjstvu, drugi zaradi denarja. Lahko pa se izka`e, da je edina finan~no dosegljiva in smiselna re{itev zamenjava zastarele oljne pe~i s sodobno, ki bo delovala racionalno in okolju prijazno ter bo v skladu z vsemi strogimi evropskimi direktivami. V primerjavi z milijoni avtomobilov na cestah, ki vozijo z izkoristkom okrog 20%, je sodoben kotel na olje z izkoristkom 86% zagotovo odli~na re{itev.

Dva nova De Dietrichova oljna kotla Proizvajalec je na trg lansiral dva nova izdelka, ki ustrezata strogim evropskim direktivam ter za malo denarja omogo~ata najvi{je udobje bivanja. Oljni pe~i NeOvo Condens ter NeOvo EcoNox sta rezultat De Dietrichovih bogatih izku{enj in stalnega razvoja na podro~ju ogrevalne tehnike. Samo v Sloveniji je bilo do sedaj vgrajenih blizu 10.000 njihovih oljnih pe~i s katerimi imajo uporabniki resni~no pozitivne izku{nje.

Kondenzacijska pe~ NeOvo Condens dosega energijski razred A, dolo~en v skladu z Erp direktivo u~inkovitost. Drugi izdelek, NeOvo EcoNox pa je klasi~na talna oljna pe~ in se uvr{~a v energijski razred B, z letnim izkoristkom preko 86%. Zaradi ugodne cene bo investicija {e posebno denarnici prijazna, obenem pa je s strani proizvajalca zagotovljena najvi{ja kakovost pe~i. Deluje izjemno tiho, energijsko var~no in zagotavlja visoko stopnjo udobja. Je sodobne in elegantne oblike, zasede malo prostora, vgradnja in uporaba pa sta povsem enostavni. Kakovost naprave potrjuje tudi zagotovljena 5 letna garancija na lito`elezni del kotla.

Hibridna izvedba, De Dietrich oljni kotel in T^, omogo~a ekonomi~no delovanje ob vsakem vremenu, avtomatsko delovanje in je komforten sistem primeren tudi za objekte z ve~jo potrebo po toplotni energiji.

Razli~ne mo~i in priprava tople sanitarne vode Proizvajalec je k oljnem kotlu NeOvo razvil 110 oz. 160 litrski grelnik za sanitarno vodo, ki estetsko sovpada s kotlom in ga namestimo neposredno pod ogrevalni kotel. Kotlu je seveda mogo~e prigraditi tudi druge grelnike tople sanitarne vode, razli~nih izvedb in velikosti. Klasi~no oljno pe~ NeOvo EcoNox izdelujejo v dveh velikostih, z mo~jo 22 ali 29 kW, kondenzacijsko NeOvo Condens pa v treh velikostih, 19, 24 ter 32 kW.

Nova De Dietrichova re{itev je kombinacija oljnega kotla in toplotne ~rpalke zrak / voda imenovana Alezio O hibrid. Ta var~en in zanesljiv hibrid omogo~a {e vi{je izkoristke, saj vedno deluje tisti modul, ki v trenutnih vremenskih razmerah omogo~a najve~je prihranke. Avtomatika samostojno dolo~a, kaj se bolj spla~a, ~e je zunaj prehladno za toplotno ~rpalko, se vklju~i oljni kotel, pri tem pa upo{teva {e trenutne cene elektrike in olja. Komplet sestavlja toplotna ~rpalka zrak / voda Alezio in oljni kotel serije NeOvo, zdru`ena v izjemno kompakten multienergijski sistem, ki ga sestavlja {e 180 litrski zalogovnik, ta pa s pomo~jo kotla omogo~a takoj{njo in stalno pripravo tople sanitarne vode. Sistem je izjemno primeren predvsem za starej{e, slab{e izolirane stavbe, ki jih v hladnej{ih dneh s toplotno ~rpalko nebi mogli dovolj ogreti. â&#x20AC;˘

Klasi~ni oljni kotel De Dietrich NeOvo EcoNox ustreza evropskim direktivam in se uvr{~a v B energijski razred.

Ve~ informacij o ogrevalnih sistemih De Dietrich pridobite na www.veto.si, preko elektronske po{te info@veto.si ali na telefonski {tevilki 040 744 436.

Promocijsko sporo~ilo

Hibridni sistem - toplotna ~rpalka in oljni kotel

www.veto.si

www.veto.si

ogrevanje vodovod OreYraĺevanje kopalnice keramika -ͱHEͱLG>ÁƴJH:ED>Á ÁABƈGBÁHJ>RJ:ƴ>N:EGBÁKBKL>FBÁ ÁDͱLEBÁG:ÁE>KGͱÁ;BͱF:KͱÁ ÁHEBGKDBÁBGÁͱECGBÁDͱLEBÁ ÁKͱE:JGBÁKBKL>FBÁ ÁAJ:GBEGBDBÁBGÁ@J>EGBDBÁNͱ=>Á ÁJ:=B:LͱJCBÁ ÁJ>@ME:<BCKD:ÁL>AGBD:Á Á<>NGBÁBGÁR:LBKDͱN:EGBÁKBKL>FBÁ ÁBGƈL:E:<BCKDBÁF:L>JB:EÁ ÁABƈG:ÁD:G:EBR:<BC:Á Á@ͱJBEGBDBÁ Á=BFGBDBÁ ÁƴJH:ED>Á ÁͱF:JB<>ÁBGÁJ:R=>EBE<BÁ ÁL:EGͱÁͱ@J>N:GC>Á ÁJ>@ME:<BC>ÁBGÁL>JFͱKL:LBÁ ÁJ:RL>RG>ÁHͱKͱ=>Á Á?BELJBÁBGÁG:HJ:N>ÁR:ÁF>Aƴ:GC>ÁNͱ=>Á ÁͱJͱ=C:ÁBGÁHJB;ͱJÁR:ÁFͱGL>JC>Á Á=JM@BÁ=Jͱ;GBÁF:L>JB:EÁ $>J:FBƴG>ÁHEͱƈƴB<>Á ÁK:GBL:JG:ÁD>J:FBD:Á ÁDͱH:EGBƈDͱÁHͱABƈLNͱÁ ÁLMƈÁD:;BG>Á ÁDͱH:EGBƈD>ÁBGÁDMABGCKD>Á:JF:LMJ>Á ÁDͱH:EGBƈDBÁ=ͱ=:LDB ą,!.) VETO 3+50).E 02O$!*.! -E3T!

LJUBLJANA www.veto.si

KRANJ www.eltron.si

RADOMLJE www.vodoterm.si

R

NOVA GORICA, POSTOJNA, KOPER www.megaterm.si

R

CELJE www.slada.si

RADOVLJICA www.ȯver.si

®

VETO Veletrgovina d.o.o. | !QMĴHĴDU@© © ©+ITAKI@M@ | t. © © © ©| e.©HMEN UDSN RH | www.veto.si | .&1$5 -)$ ©5.#.5.# ©/1$91 ij$5 -)$ *./ +-("$ ©*$1 ,(*

58

TALNO OGREVANJE

Industrijsko talno ogrevanje Uponor Bolj{a notranja klima, bolj{a zmogljivost Pametna investicija Prostor v vsaki hali je izredno dragocen, zato ni zanemarljivo koliko tega namenimo ogrevalnemu sistemu. Ker je Uponor sistem industrijskega talnega ogrevanja integriran v nosilna tla hale, je s tem omogo~ena popolna arhitekturna svoboda, odpadejo stati~ne omejitve, nana{ajo~ na stre{ne konstrukcije zaradi ogrevalnega sistema. Tak{en sistem omogo~a idealne pogoje za optimalno uporabo notranjega prostora v hali. Ogrevane povr{ine hal namre~ vklju~ujejo tudi cevovode, kanale in ventilatorje, ti pa morajo biti redno ~i{~eni in vzdr`evani.

Uponorjev sistem industrijskega talnega ogrevanja uspe{no re{uje ta problem, saj ne zahteva vzdr`evanja in omogo~a ob~utno zni`anje stro{kov delovanja, ter hitro povrnitev investicije.

Ugodnej{a notranja klima Prijetna temperatura na delovnem mestu motivira delavce. Predpisi s podro~ja zdravja in varnosti pri delu predpisujejo, da zaposleni ne smejo biti izpostavljeni neprimernim temperaturam, ki so rezultat ogrevalnega sistema. Neprimerno pomeni, da so velike temperaturne razlike med podro~jem nog in

podro~jem glave. Temperatura tal igra pomembno vlogo pri vzpostavljanju primernih pogojev, skupaj s temperaturo zraka v prostoru. V zvezi s tem je potrebno zagotoviti zadostno za{~ito pred odvajanjem toplote, kar pomeni, da je potrebno dr`ati temperaturo tal pri vsaj 18°C. Sistem Uponor lahko pokrije velike povr{ine, toplota pa se prena{a preko blagega sevanja, brez kro`enja prahu.

Brez vpliva na statiko Konstrukcija in sestava industrijskih tal je odvisna od u~inkov stati~nih in dinami~nih obremenitev (kolesne obremenitve vozil, stati~ne obremenitve regalov ali strojev). Preden statik opredeli ustrezno talno konstrukcijo, je potrebno upo{tevati mehanske in kemi~ne vplive na talno povr{ino.

Velika prednost Uponorjevega industrijskega talnega ogrevanja je ta, da le-ta ne vpliva na stati~ni izra~un, kar daje re{itvi univerzalno uporabnost.

Kompaktna konstrukcija cevi izpolnjuje najvi{je zahteve Eden bistvenih faktorjev, ki vplivajo na zanesljivost talnega ogrevanja v industrijskih okoljih je pravi material za cevi. Zelo

robustne in vzdr`ljive Uponor cevi so se sposobne spopasti z grobim okoljem talne konstrukcije. PE-Xa cevi, izdelane iz zamre`enega polietilena (zamre`enje s peroksidom po postopku Engel) so se v praksi izkazale kot vrhunski material. Cevi se pritrjujejo v nosilno armaturo s pomo~jo posebnih dr`al, kabelskih vezic ali `i~nih spon. Polo`aj cevi znotraj talne konstrukcije je odvisen od vrste in namembnosti tal.

Dobi~ek od nizke temperature ogrevanja Druga zna~ilnost Uponorjevega industrijskega talnega ogrevanja je stro{kovna u~inkovitost in nizka poraba energije. Ker sistem deluje na nizki temperaturi, so toplotne izgube pri viru in distribuciji toplote, minimalne. Prav tako se celotna talna povr{ina spremeni v ogrevalno povr{ino. Z uporabo obstoje~e toplotne energije, npr. iz proizvodnih procesov, pa lahko dodatno zni`amo stro{ke energije â&#x20AC;&#x201C; v najbolj{ih primerih

celo na ni~. Z uporabo Uponor industrijskega talnega ogrevanja se postavijo temelji za stro{kovno bolj u~inkovit proizvodni proces, mnoge prednosti pa vam prihranijo denar in postavijo pred konkurenco.

Podro~ja uporabe Sistem spada med nizkotemperaturne sisteme distribucije toplote za ogrevanje industrijskih prostorov, od delavnic, proizvodnih hal z lahkimi in te`kimi stroji, do skladi{~. Sistem je integriran neposredno v betonsko talno plo{~o. Prav tako je mo`no uporabiti standardno armaturno jekleno mre`o betonske konstrukcije, kot podporno strukturo za ogrevalne cevi. Toplota se lahko dobavlja od obi~ajnega toplovodnega ogrevalnega sistema, ki je namenjen za doti~en objekt.

Nosilnost Obremenitve z vozili in transportom ne vplivajo na tovrstno talno ogrevanje, saj le-ta ne omejuje maksimalne dovoljene obremenitev vozil, kot je to na Prikaz dilatacije.

1 Zaklju~ni sloj 2 Beton 3 Dilatacija 4 Za{~itna cev 5 Uponor PE-Xa cev 6 Lo~ilni/drse~i sloj 7 Vodotesni sloj 8 Slepi sloj

Pritrjevanje cevi na nosilno armaturo

Zamre`en polietilen s ~vrsto in homogeno strukturo

Poseben monta`ni kavelj za dvig mre`e s cevjo na ustrezno vi{ino

Hitro in enostavno pritrjevanje cevi na armaturno mre`o

Prikaz lomilne fuge.

1 Zaklju~ni sloj 2 Tesnilna masa 3 Penasta guma 4 Beton 5 Uponor PE-Xa cev 6 Lo~ilni/drse~i sloj 7 Vodotesni sloj 8 Slepi sloj 9 Fina razpoka 10 Lomilna fuga

Deset dobrih razlogov za izbiro Uponorjevega sistema industrijskega talnega ogrevanja:

primer pri izolaciji. Uponor industrijsko talno ogrevanje se lahko vklju~i v vse vrste betonskih konstrukcij, vklju~no z armiranim betonom, prednapetim betonom, vakuumskim betonom, valjanim kompaktnim betonom,... Osnovni kriteriji za izbiro vrste konstrukcije so zahteve, ki dolo~ajo vrsto uporabe, ki jo bodo tla izpostavljena. Pri tem je potrebno upo{tevati to~kovno obremenitev regalov/polic in dinami~no obremenitev vili~arja.

Izolacija industrijske talne konstrukcije Toplotno izolacijo industrijskih objektov je potrebno izra~unati v skladu z veljavnimi standardi za energijsko u~inkovitost (ISO 13790, ISO 1789 in ISO 13370 “Toplotne lastnosti objektov – prenos toplote skozi tla”). ^e je gladina talne/podzemne vode manj kot 2 m pod betonsko podlago, je potrebno uporabo toplotne izolacije obravnavati v skladu z zahtevami.

turnih razlik. Te zagotavljajo stalno lo~evanje betonskih plo{~ na razdalji pribli`no 20 mm in so napolnjene z mehkim materialom (npr. penjena pena ali vlaknena plo{~a). Dilatacije so pritrjene na izbranem mestu {e preden se vlije beton. Sistem talnega ogrevanja nima vpliva na na~rtovanje dilatacij. Priklju~ne cevi, ki pre~kajo dilatacije, morajo biti za{~itene pred morebitnimi mehanskimi obremenitvami v obmo~ju okoli dilatacije z uporabo Uponorjeve za{~itne cevi v dol`ini 1 m.

Poleg dilatacij, pa obstajajo tudi t.i. lomilne fuge. Lomilne fuge se zare`ejo v betonsko plo{~o po tem, ko je le-ta formirana in slu`ijo kot vnaprej dolo~ene to~ke lomljenja (razpok). Te zareze so pribli`no 3-4 mm {iroke in globoke pribli`no 25-30% debeline betonske plo{~e. Namerne razpoke, ki se pojavijo pod rezom, imajo dolo~eno {tevilo nazob~anj (neenakomerna razpokanost), te pa omogo~ajo pre~nim silam, da se prenesejo iz ene betonske plo{~e na drugo betonsko plo{~o. Lomilne fuge so lahko tudi t.i. “zaprte” vrste. Izdelane so tako, da se zarezo, ki je globoka pribli`no 25 mm, napolni s posebno tesnilno maso in delno tudi s penasto gumo.

Zaklju~ek Pomembni parametri Pri na~rtovanju industrijskega talnega ogrevanja je potrebno upo{tevati vgradne zahteve - priprava podlage in nosilnega sloja, ter podlo`nega in hidroizolacijskega sloja. Ker se pri industrijskem talnem ogrevanju ogreva velika talna povr{ina, mora statik dolo~iti dilatacijska polja.

Dilatacije so spoji, ki omogo~ajo gibanje betona vsled tempera-

Uponor nudi tehni~no pomo~ pri na~rtovanju in izra~unu industrijskega talnega ogrevanja. Osnovne tehni~ne informacije lahko dobite v dru`bi Dom-TITAN d.d., ki je uradni zastopnik podjetja Uponor v Sloveniji. •

Popolnost je brezšivna

Uni pippe PLUS

Uni Pipe PLUS – prva brezšivna večplastna cev na svetu!

Visoka varnost in oblikovna stabilnost Večja prožnost pri do 40 % manjšem radiju krivljenja Prihranek pri materialu in stroških Združljivo z vsemi Uponorjevimi sistemskimi fitingi

Vili Zabret

www.dom-titan.si DOM-TITAN d.d.

T (01) 8309 170 prodaja (01) 8309 168 tehnična služba E pc5@dom-titan.si Vzdr`evalni objekt te`kih vozil Hack, Windhagen, Nem~ija. Opremljen z Uponor industrijskim talnim ogrevanjem

59

Ker so ogrevalne cevi obdane z betonom, silnice te~ejo okoli cevi, kot da bi bili mostovi

www.uponor.si

Promocijsko sporo~ilo

• Hitra povrnitev investicije • Popolna arhitekturna svoboda • Optimalna uporaba proizvodnih povr{in • Enakomeren temperaturni profil • Majhna hitrost zraka • Brez kro`enja prahu • Stimulativno delovno okolje • Brez stro{kov vzdr`evanja • Preizku{ena tehnologija • Obse`na politika odgovornosti

TALNO OGREVANJE

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

60

Tehnologija toplotnih ~rpalk zrak-voda Mitsubishi Electric z najvi{jo energijsko u~inkovitostjo

S

istem s toplotno ~rpalko zrak-voda MITSUBISHI ELECTRIC v deljeni izvedbi (split sistem) je ekolo{ko naravnan, gospodarni ogrevalni sistem nove generacije z invertersko tehnologijo.

Glede na potrebo po topli sanitarni vodi sta na voljo dve varianti enot za pripravo vode, brez ali z 200 litrskim rezervoarjem sanitarne vode.

Notranje hidro enote sistema Ecodan sanitarno vodo segrejejo do 60 °C, s programom za preventivno toplotno dezinfekcijo sanitarne vode (proti legioneli) do 70 °C, poleg tega naprave dosegajo temperaturo ogrevalne vode 60 °C tudi na dovodu. Inovativna funkcija avtomatskega prilagajanja pa meri sobno temperaturo in zunanjo temperaturo ter na tej podlagi izra~una potrebno mo~ za ogrevanje prostora, kar pomeni, da je temperatura dovoda krmiljena avtomatsko glede na zahtevano zmogljivost ogrevanja, med-

tem ko se v prostoru stalno vzdr`uje optimalna temperatura. Na ta na~in je zagotovljena vedno najustreznej{a mo~ ogrevanja, izognemo pa se tro{enju energije. Poleg tega sistem ocenjuje bodo~e spremembe sobne temperature in prepre~uje nepotrebno dviganje in zni`evanje temperature dovoda. Funkcija samodejnega prilagajanja pove~uje udobje in energetski prihranek ter obenem ne zahteva dodatnih nastavitev. V primeru ogrevalnega sistema z dvema razli~nima vrstama oddajnikov toplote (talno gretje + radiatorji) sistem Ecodan omogo~a nastavitev dveh razli~nih ogrevalnih krogov. Urnik delovanja za vsako obmo~je je mo`no nastaviti lo~eno s pomo~jo daljinskega upravljalnika.

Z obratovanjem ogrevalnega kotla, bi za kurilno olje letno porabili pribli`no 3 krat ve~ v primerjavi z obratova-

njem sistema s toplotno ~rpalko zrak-voda ECODAN. Nakup visoko u~inkovitih modelov spodbuja tudi EKO SKLAD s subvencijami. Ravno tako financiranje nakupa toplotne ~rpalke omogo~ajo razli~ne banke, kjer lahko dobite zelo ugodna dolgoro~na posojila.

Septembra 2015 so stopile v veljavo zahteve evropske komisije za generatorje toplote, grelnike vode, in komplete, ki regulirajo okoljsko primerno zasnovo. Poenotena regulativa za vse generatorje toplote ponazarja, da je sedaj dejansko nastopil ^AS ZA PAMETNO OGREVANJE, saj bo ta mo~no vplivala na prodajo in uporabo ogrevalnih sistemov. Vklju~uje in poenoti vse ogrevalne naprave: elektri~ne grelne naprave, plinske in oljne kotle, bojlerje in grelnike, prav tako pa tudi za vse naprave na obnovljive vire kot so solarni toplotni sistemi in toplotne ~rpalke. Direktiva naj

bi prispevala k opu{~anju slab{ih proizvodov in s tem doprinesla k zmanj{anju {kodljivih izpustov po vsej Evropi ter k 20-odstotnemu pove~anju uporabe obnovljivih energetskih virov.

Potro{niki bodo imeli mo`nost zelo natan~no ugotoviti, kako u~inkovit je ogrevalni sistem, za katerega se odlo~ajo.

ECODAN se, kot toplotna ~rpalka za ogrevanje prostorov, uvr{~a v energijski razred A++, `e sedaj pa dosega vrednost sezonske u~inkovitosti za uvrstitev v najvi{ji razred sezonske u~inkovitosti A+++, ki bo z energijsko oznako na energijski nalepki v veljavi {ele od leta 2019 naprej. Podrobni podatki o sezonski energijski u~inkovitosti za ogrevanje prostorov in u~inkovitosti priprave sanitarne vode so navedeni v podatkovni kartici, ki se skupaj z energijsko nalepko dobavlja v zunanji enoti sistema. â&#x20AC;˘ Vitanest: april, 2016

,19(57(56.$ 723/271$ Ă&#x17D;53$/.$ =5$. Ě°92'$

v deljeni izvedbi

Ogrevanje prek radiatorjev

1RWUDQMD HQRWD ]D SULSUDYR RJUHYDOQH YRGH ] O UH]HUYRDUMHP VDQLWDUQH YRGH

Zunanja enota Zubadan RPRJR�D RJUHYDQMH GR -28°C ]XQDQMH WHPSHUDWXUH

Talno ali stensko ogrevanje

www.vitanest.si

Promocijsko sporo~ilo

Zunanje enote sistema s toplotno ~rpalko zrak-voda so na razpolago v dveh verzijah: Ecodan in Zubadan, slednja s patentirano invertersko tehnologijo FLASH INJECTION zaradi katere je celotna zmogljivost sistema na voljo do -15 °C zunanje temperature, podro~je delovanja pa vse do -28 °C zunanje temperature, kar je idealno tudi za pripravo tople sanitarne vode. Serija toplotne ~rpalke Zubadan je na razpolago nazivnih mo~i ogrevanja 8,11,14 in 23 kW. Sistem je primeren za ogrevanje ve~jih objektov. Naprave lahko pove`emo v kaskadni sistem z najve~ 6 enotami enakih mo~i, kar predstavlja maksimalno nazivno ogrevalno mo~ 138 kW. Z rotacijsko funkcijo je omogo~ena izmenjava delovanja enot v sistemu, kar zagotavlja enakomerno obremenitev vseh enot.

PRIPRAVLJENI na ZIMO čas je za pametno ogrevanje

OGREVA DO -28°C ZUNANJE TEMPERATURE, NAZIVNO MOČ OGREVANJA OHRANJA DO -15°C.

Inverterska toplotna črpalka zrak voda v deljeni izvedbi

www.vitanest.si | klimatiziramo.si Uvoz in distribucija klimatskih naprav in toplotnih črpalk VITANEST d.o.o., NOVA GORICA | tel.: 05/338 49 99 | e-pošta: vitanest@vitanest.si

MODRA ŠTEVILKA

080 19 59 brezplačna telefonska številka za uporabnike

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

63

Novosti na podro~ju ogrevanja sanitarne vode

S

anitarne toplotne ~rpalke v primerjavi s konvencionalnimi viri ogrevanja veljajo za najbolj u~inkovit na~in ogrevanja sanitarne vode.

Udobje sanitarne toplotne ~rpalke, enostavnost monta`e in minimalni stro{ki vzdr`evanja sanitarne toplotne ~rpalke postavljajo med nepogre{ljive v prav vsakem gospodinjstvu. Tehnika se s ~asom izbolj{uje, prav tako pa gredo naprej smernice v razvoju sanitarnih toplotnih ~rpalk.

Trendi za napredne sanitarne toplotne ~rpalke gredo v smeri vedno vi{jega faktorja u~inkovitosti, ki `e dosega magi~no mejo 4,0. To pomeni, da toplo vodo v primerjavi z elektri~nim bojlerjem segrevamo z le za Âź cene, oziroma je na{ prihranek 75%. Na~in vgradnje ni ve~ odlo~ilen faktor pri nakupu, saj sanitarna toplotna

~rpalka dopu{~a zajemanje zraka iz istega ali drugega prostora. En model sanitarne toplotne ~rpalke, s prilagodljivim z zajemom in izpihom zraka, zadovolji vse mo`nosti usmerjanja zraka.

Naprednej{e sanitarne toplotne ~rpalke so opremljene z enostavnim, grafi~no preglednim prikazovalnikom temperatu-

re in ostalih funkcij in nudijo mo`nost povezave na daljavo: tako kot je trend pri ogrevalnih toplotnih ~rpalkah, so napredni proizvajalci toplotnih ~rpalk ta trend implementirali tudi pri sanitarnih toplotnih ~rpalkah. S tem zagotovljajo maksimalni nivo udobja, saj so informacije o delovanju toplotne ~rpalke in zalogi tople vode uporabniku na voljo na pametnem telefonu ali kateri drugi napravi z internetno povezavo. Ko boste kupci investirali v nov na~in ogrevanja sanitarne vode Vam `elimo le najbolj{e. â&#x20AC;˘ Davor Zaver{nik, mag. log.

Eurostat: energetska uvozna odvisnost EU je konec leta 2014 zna{ala 53,4 odstotka

E

U `e od leta 2004 uva`a pribli`no dobro polovico energije, ki jo porabi, pri ~emer je bila uvozna odvisnost ve~ja kot leta 1990, a manj{a od rekordne let a 2008, ko se je pribli`ala 55 odstotkom.

Posamezne dr`ave ~lanice se sicer glede energetske odvisnosti mo~no razlikujejo, pri ~emer je v posameznih dr`avah zaznati zmanj{evanje odvisnosti od uvoza energije, v drugih pa ta ostaja na pribli`no enaki ravni. Tako je leta 2014 kar devet evropskih dr`av, in sicer Bolgarija, Estonija, Francija, Italija, Latvija, Luksemburg, Malta, Portugalska in Romunija zmanj{alo svojo odvisnost glede na izhodi{~no leto 1990, pove~ala pa jo je le ^e{ka.

V letu 2014 so bile od uvoza energije druga~e najmanj odvisne Estonija (8,9 -odstotna), Danska (12,8 -odstotna) in Romunija (17-odstotna), najbolj pa Malta (97,7 odstotka), Luksemburg (96,6 odstotka) in Ciper (93,4 odstotka). Med

petimi evropskimi dr`avami, ki porabijo najve~ energije, sta bila od uvoza najmanj odvisna Zdru`eno kraljestvo (45,5 -odstotno) in Francija (46,1-odstotno), najbolj pa Italija (75,9-odstotno), [panija (72,9 -odstotno) in Nem~ija (61,4-odstotno).

Slovenija je leta 2014 uvozila 44,6 odstotka vse potrebne energije, kar je blizu najni`je vrednosti, ki je bila zabele`ena leta 1992 (41,5 odstotka). Najve~ energije pa je Slovenija uvozila leta 1999, in sicer 55,8 odstotka. Kot je znano, gredo prizadevanja ministrstva za infrastrukturo v smeri, da bi Slovenija svojo uvozno odvisnost v prihodnjih letih kar se da zmanj{ala, saj na leto za uvoz energentov porabimo kar dve milijardi evrov. â&#x20AC;˘ Besedilo: Brane Janji~, vir: REVIJA NAS-STIK.SI

Promocijsko sporo~ilo

@e prese`en faktor uinkovitosti, COP 4

64

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Kateri ogrevalni vir je okolju in uporabniku najbolj prijazen?

Jutranja kava

Preobrat Zdi se, da bi bili dobra re{itev prehod na na~in ogrevanja, ki ne povzro~a lokalnih emisij kot je npr. toplovod. Vendar vsakdo, ki `ivi dovolj blizu kak{ne toplarne ali termoelektrarne, lahko pri~a o ogromnih oblakih dima, ki se valijo iz dimnikov.

Morda je odgovor v plinskih gorilnikih? Gotovo se marsikdo {e spomni, kako mno`i~no so ljudje pred nekaj leti prehajali na hranilnike naftnega plina, danes pa za tako ogrevanje nih~e ve~ no~e sli{ati. Nihanje cen fosilnih goriv na svetovnem tr`i{~u in politi~ne prepreke pri transportu zemeljskega plina po plinovodu prav tako na dolgi rok ne delujejo najbolj pomirjajo~e.

Morda bi razmi{ljali o ogrevanju z lesnimi viri? Lesni viri se {tejejo za obnovljiv vir energije, a vendar niso idealni. Te`ave se pojavijo predvsem pri povi{ani koncentraciji delcev v zraku. Nedavne {tudije pa razne delce v zraku povezujejo s pove~animi mo`nostmi razvoja raznih bolezni pri ljudeh, med drugim tudi raka. ARSO je leta 2013 npr. objavil, da skoraj ~etrtina delcev PM10 v Celju, kjer so mejne vrednosti redno prese`ene, izvira iz kurjenja lesa.

Re{itev je ogrevanje, ki je lahko popolnoma brez vsakr{nih emisij. Slovenija je de`ela, ki precej{en dele` elektri~ne energije proizvede s hidroelektrarnami in s pomo~jo jedrske energije.

Jedrska energija sicer sama po sebi ni nenevarna, a ob pravilnem skladi{~enju odpadkov ne predstavlja obremenitve za okolje.

Po poro~ilih EURELECTRIC obsegajo obnovljivi viri in jedrska energija skoraj 50% proizvodnje elektri~ne energije v evropskih dr`avah. Seveda pa se dele` obnovljivih virov vztrajno pove~uje, hidroelektrarnam se pridru`ujejo vetrne in son~ne elektrarne.

Toplotna ~rpalka je torej idealni kandidat za zni`evanje izpustov ogljikovega dioksida, zni`evanje koncentracij nevarnih snovi in delcev v zraku ter nenazadnje zni`evanje stro{kov ogrevanja, kar je marsikateremu uporabniku klju~nega pomena.

Udobje Poleg prednosti iz okoljevarstvenega stali{~a je potrebno upo{tevati tudi prednosti za kon~nega uporabnika. Prva prednost se seveda nana{a na manj lokalnih izpustov in manj{o obremenitev za uporabnika in some{~ane a klju~nega pomena je seveda tudi udobje. Ena od glavnih prednosti toplotne ~rpalke je nivo udobja. Enostavno pritisnete gumb in toplotna ~rpalka bo pri~ela z obratovanjem ter v va{ dom vnesla vso potrebno toploto.

Sonce, veter in voda Trije naj~istej{i viri lahko napajajo tudi va{o toplotno ~rpalko.

Ve~ina distributerjev elektri~ne energije ponuja “zelene” pakete, kjer zagotavljajo, da vsa porabljena elektri~na energija izvira iz obnovljivih virov. Na ta na~in se lahko iz marsikaterega dimnika preneha valiti ~rn dim in si lahko marsikatera denarnica opomore, saj je ogrevanje s toplotno ~rpalko najve~krat najcenej{e izmed vseh na~inov ogrevanja.

Idealna re{itev Ogrevanje s toplotno ~rpalko je torej najcenej{e, naj~istej{e in najudobnej{e. Zakaj bi torej odla{ali z izborom? Obi{~ite nas v na{em razstavnem salonu na [martinski cest 58a v Ljubljani in skupaj bomo dolo~ili za vas najbolj idealen na~in ogrevanja, bodisi ~e imate starej{i objekt z radiatorskim ogrevanjem ali novogradnjo z razvodom talnega ogrevanja. Spekter toplotnih ~rpalk, ki jih priporo~amo je {irok in zajema re{itve za skorajda vsak sistem – od enodru`inskih hi{k do ve~stanovanjskih objektov. Vabljeni! •

Promocijsko sporo~ilo

Zjutraj ste se zbudili, preoblekli, za kuhinjsko mizo spili kavo in nato odhiteli v slu`bo. Pri`gali ste avto ter zapeljali na ulico.

Ulica se je kmalu priklju~ila ve~ji ulici, ta pa glavni cesti. Nekako tako, kot se reke zlivajo v morje, se zjutraj neskon~na kolona avtomobilov vali proti ve~jim mestom… Na va{o nesre~o pa ste zapeljali ravno za kombi starej{ega letnika. Kot naro~eno, je vsak semafor rde~ in pri vsakem speljevanju se iz izpu{ne cevi kombija pred vami pokadi grozljiv oblak ~rnine. Seveda ste `e ob prvem oblaku sistem prezra~evanja preklopili na kro`enje notranjega zraka, a je bilo `e prepozno. Ob~utek imate, da se je prav prvi oblak “zataknil” v va{em avtomobilu, zra~iti pa je ta trenutek nemogo~e, saj se oblaki kar vrstijo. Na sre~o je poti kmalu konec, in `e ste v slu`bi.

Kaj pa ~e namesto kombija v tej zgodbi nastopa sosed, ki se ogreva z zastarelo in izrabljeno pe~jo na trda goriva? Kaj pa ~e pozimi ni dneva, ko bi lahko odprli okna in prezra~ili stanovanje, saj ~rni oblaki neprestano trkajo po oknih? Zagotovo tega ne bi privo{~ili nikomur, sploh pa ne dru`inam z majhnimi otroki ali osebam z respiratornimi te`avami.

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

67

Solarni toplozra~ni kolektor SolarVenti® za brezpla~no prezra~evanje ter dogrevanje prostora

Komu je namenjen?

SolarVenti je namenjen vseakemu prostoru, kjer je potreba po ogrevanju ali po prezra~evanju.

To pomeni da vsaka hi{a, po~itni{ka hi{a, mobilna hi{a, avtodom ali plovila imajo potrebo po ogrevanju, ~e ne pa vsaj po prezra~evanju in to popolnoma brezpla~no. Namenjen je tam kjer ni potrebe po elektriki, kajti za delovanje jo sam proizvede ravno toliko kolikor jo potrebuje.

Primeren je za po~itni{ke hi{e ali stanovanja, kjer dal ~asa ni nobenega v prostoru da bi prezra~il in to namesto vas stori SolarVenti, kajti ob odsotnosti prezra~uje in dogreva po~itni{ko hi{o zastonj.

Kako je narejen?

SolarVenti je narejen na Danskem in je certificiran v

Nem~iji, kjer je dobil tudi najbolj{e ocene med podobnimi izdelki. V dokaz da je izdelek res kvaliteten in uporaben, pa je na seznamu Ekoslada in dokazuje da je subvencioniran z 20% nalo`be ob 3 ukrepih pa je celo brezpla~no.

Okvir je v celoti narejen iz aluminija odpornega na sol, pritrditev je iz nerjave~ega jekla, ventilator iz plastike in prednja plo{~a iz leksana. Torej, ~e se SolarVenti namesti na hi{o ob morju, ne bo nikakr{nih te`av zaradi agresivnega okolja. V dokaz za kvaliteten izdelek je kar 5 let garancije in `ivljenjska doba od 20-25 let.

Na~in delovanja Toplozra~ni kolektor za obratovanje uporablja samo energijo sonca, zato priklop na elektri~no omre`je ni potreben. V kolektor je name{~ena PV celica, ki proizvaja elektriko (12V) za obratovanje ventilatorja. Zunanji zrak vstopa v kolektor skozi perforirano plo{~o na hrbtni strani kolektorja, v notranjosti kolektorja se segreje in ventilator ga vpiha v notranjost skozi cev v steni. V kolektorju se temperatura zraka dvigne za 15°C do 40°C (odvisno od velikosti kolektorja). Poleg zagotavljanja sve`ega zraka se s

tem v prehodnih obdobjih tudi dogreva prostor. Tako SolarVenti, poleg prezra~evanja prostora in zagotavljanja primernega bivalnega ugodja, tudi ustvarja prihranke pri ogrevanju prostora.

Vpihani ogreti zrak ima majhno relativno vlago, kar pomeni, da lahko sprejme vase veliko vlage in je s seboj odnese izven prostora, kar je idealno za razvla`evanje zaprtih prostorov, ter za odpravljanje te`av s kondenzirano vlago, plesnijo v prostoru. Obratovanje je avtomatsko in popolnoma brez obratovalnih ter vzdr`evalnih stro{kov!

Monta`a in vra~ilna doba Kolektor se namesti na steno obrnjen proti jugu. Potrebno je izvrtati luknjo premera 13cm v

• • • • • • • • •

enostavna monta`a na steno ali streho brez priklopa na elektri~no omre`je brez obratovalnih in vzdr`evalnih stro{kov odporen na vse vremenske vplive zvi{a bivalno udobje, prezra~i in izsu{i prostor `ivljenjska doba najmanj 15 - 25 let prihranek pri ogrevanju, vra~ilna doba 3-7 let garancija 5 let subvencija Eko sklada v vi{ini 20% celotne nalo`be

steni, v katero se vstavi cev za vpih toplega zraka iz kolektorja v prostor. Mo`na je tudi stre{na monta`a, vendar je potrebna podkonstrukcija, ki zagotovi minimalni naklon 60° proti horizontali. V kompletu s kolektorjem je vsa potrebna monta`na oprema ter navodila.

Vra~ilna doba nalo`be je 3-7 let odvisno od velikosti kolektorja, pravilnega dimenzioniranja, ugodne lege. Na~eloma se nalo`ba hitreje povrne za ve~je kolektorje zaradi ugodnej{ega razmerja med povr{ino (mo~jo) in ceno. • Matej Dulc, in`.str.

Promocijsko sporo~ilo

Enostavna in zelo u~inkovita naprava za prezra~evanje, ogrevanje in to popolnoma zastonj.

Toplozra~ni kolektor SolarVenti je namenjen za prezra~evanje ter dogrevanje stanovanjskih hi{, po~itni{kih hi{, zidanic, gara`, kleti, mobilnih hi{, avtodomov ali plovil, samo z uporabo brezpla~ne son~ne energije, tam kjer ni priklju~ka na elektriko.

68

SOLARNI SISTEMI

Moderni krmilni koncepti solarnih sistemov Izbolj{ano krmiljenje solarnega sistema Sonnenkraft Krmilni princip vsakega solarnega sistema deluje na osnovi razlike med temperaturo medija v sprejemniku son~ne energije in temperaturo medija v hranilniku toplote. Intuitivno lahko sklepamo, da obto~na ~rpalka deluje, ko ima vir energije vi{jo temperaturo kot porabnik energije. V resnici pa v ozadju te~ejo procesi, ki so precej bolj zapleteni kot se zdijo na prvi pogled.

Resnej{i proizvajalci solarnih sistemov vgrajujejo visokou~inkovite ~rpalke, razvite namensko za solarne sisteme. Nadzor vrtenja rotorja motorja se vr{i preko prilagajanja frekvence, ki jo dolo~i frekven~nik preko PWM signala (pulse-width modulation), pri katerem je dol`ina pulza osnova za dolo~itev frekvence vrtenja rotorja.

Seveda mora imeti krmilnik solarnega sistema PWM izhod. ^rpalka, ki je vodena preko PWM signala, tako deluje bolj konstantno in tro{i do 70% manj energije, kot klasi~ne ~rpalke z analognim nadzorom vrtljajev rotorja.

Osnova za nadzor delovanja ~rpalke je temperatura. Optimalna temperaturna razlika med medijem v sprejemniku son~ne energije in medijem v hranilniku je nekje 10 K. Pri tej temperaturni razliki zagotavljamo u~inkovit prenos toplote na medij v hranilniku in minimaliziramo toplotne izgube med potjo medija do hranilnika. Nadzor pretoka in temperature se vr{i preko posebnih digitalnih senzorjev, ki so zamenjali analogne merilce pretoka s plovcem oziroma turbino. Na~in se imenuje Vortex princip, gre pa za meritev frekvence tla~nih nihanj pred senzorjem tlaka.

V cevi pred senzorjem tlaka je motilno mesto, ki moti laminarni tok ter ustvarja turbulentna nihanja. Frekvenca turbulentnih nihanj je odvisna od pretoka medija.

Z branjem frekvence senzor lahko dolo~i pretok v ceveh. S tem modernim, digitalnim merilnim principom je merjenje pretoka veliko bolj natan~no kot z mehanskimi senzorji in precej bolj neob~utljivo na obrabo preko dalj{ih obdobij delovanja.

Inteligenten krmilni sistem je eden najpomembnej{ih komponent solarnega sistema, saj skrbi, da se na sprejemnikih zbrana energija u~inkovito in hitro pretvori v toploto za ogrevanje objekta ali ogrevanje sanitarne vode. â&#x20AC;˘ Tadej Mrak

Your future is renewable â&#x20AC;&#x201C; with us since 1993

9 SRGMHWMX 6211(1.5$)7 ĂĽH OHW UD]YLMDPR PRGHUQH XĂžLQNRYLWH LQ FHQRYQR SULYODĂžQH VRODUQH VLVWHPH

www.sonnenkraft.si

Promocijsko sporo~ilo

6PR ]DQHVOMLY SDUWQHU ] GROJROHWQR WUDGLFLMR

Korak do pravih rešitev

Nakup

24

do obrokov brez obresti

Vse za gradnjo in obnovo vašega doma.

Obiščite nas: • Ajdovščina - Center tehnike in gradnje, Vipavska cesta 6, 05 364 48 00 • Brežice – Center tehnike in gradnje, Cesta svobode 31, 07 495 39 52, 07 495 39 50 • Gornja Radgona - Center tehnike in gradnje, Ljutomerska cesta 6, 02 564 24 18 • Koper - Center tehnike in gradnje, Kolodvorska cesta 4, 05 662 69 10 • Krško – Center tehnike in gradnje, C. Krških žrtev 132 a, 07 488 06 72 • Ljubljana - Center tehnike in gradnje, Pot k sejmišču 32, 01 560 61 00 • Ljutomer - Center tehnike in gradnje, Babinska 1, 02 585 80 10 • Maribor - Center tehnike, Ulica Eve Lovše 1, 02 333 50 98 • Murska Sobota - Center tehnike in gradnje, Plese 1, 02 521 46 08 • Nova Gorica – Center tehnike in gradnje, Industrijska cesta 6, 05 334 33 26 • Postojna - Center tehnike in gradnje, Tržaška cesta 59, 05 721 47 26 • Ptuj - Center tehnike in gradnje, Ormoška cesta 30, 02 749 53 40 • Sevnica - Center tehnike in gradnje, Savska cesta 20b, 07 816 32 10 • Slovenska Bistrica - Center tehnike in gradnje, Ljubljanska cesta 72, 02 805 59 58 • Slovenske Konjice - Center tehnike in gradnje, Delavska cesta 12, 03 757 48 73 • Velenje - Center tehnike in gradnje, Kidričeva cesta 53, 03 898 87 10 • Žalec - Center tehnike in gradnje, Celjska cesta 7, 03 713 66 00 • in še ostale tehnične prodajalne s tovrstno ponudbo po Sloveniji.

Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana

70

ENERGETSKE OBNOVE Hi{a je oblo`ena s cedrovimi deskami in skodlami, stene so izdelali v delavnici

Poplava v pasivni hi{i

N

a kaj takega ni pripravljen noben izvajalec niti lastnik, zato se morata oba znajti. Stena pasivne hi{e je, gledano s stali{~a vode, vpojna kot goba, zato bi bilo bolje, da se ve~ina izolacij in voda nikoli ne sre~ajo.

OSB in preizkus zrakotesnosti ^eprav je izvajalec z lepilnimi trakovi skrbno zatesnil vse stike med OSB plo{~ami in tudi med konstrukcijo, se preizkus ni posre~il, hi{a je preve~ Âťpu{~alaÂŤ, izmerili so 0,7 kratno izmenjavo zraka. To bi bilo za obi~ajno stavbo odli~no, pasivna pa mora imeti 0,6 izmenjav ali manj. Izvajalec je pred tem sli{al za podoben problem, zato je na zunanjo, {e neza{~iteno OSB plo{~o, nalepil velik kos PVC folije, zalepljen na

Izrezane OSB plo{~e omogo~ajo odstranjevanje mokre izolacije

vseh robovih. Ponovili so poskus in pove~ali tlak v stavbi, isto~asno se je napihnila tudi PVC folija. To pomeni, da je zrak prehajal skozi vse obodne OSB plo{~e ter pokvaril rezultat. Problem so re{ili s posebnim

premazom na notranji strani zunanje OSB plo{~e. Premaz je vodoodbojen vendar prepu{~a vodno paro, nova meritev je bila odli~na, samo 0,28 izmenjav in hi{a si je zaslu`ila svoj pasivni certifikat.

ENERGETSKE OBNOVE Notranja poplava nove hi{e Izvajalec je nato zaklju~il gradnjo te okrog 100 m2 velike enonadstropne stavbe in se odpravil na drugo gradbi{~e. ^ez nekaj dni je zazvonil telefon, lastnik je prosil za nujno pomo~, saj je {e nenaseljeno hi{o poplavilo od znotraj. Po~ila je objemka na cevi, ki jo je priklju~il distributer in notranjost je zalila voda do vi{ine skoraj pol metra. Na sre~o je lastnik hi{o opremljal in prihajal vsak dan na gradbi{~e, druga~e bi bila {koda {e ve~ja. Ker stavba dobro tesni, niti kaplja vode ni prodrla navzven, vhodna vrata so komaj porinili navznoter, hi{a je bila kot akvarij, vsi nepritrjeni predmeti so priplavali pred vrata.

Hitro ukrepanje pomaga Monta`ne stene takih hi{ so v vsem svetu podobno izvedene in jih obi~ajno izdelajo v tovarni. Stene so postavili na izolirano plo{~o iz poliranega betona, talnih oblog {e ni bilo v stavbi, zato je bila {koda manj{a. Zaradi poplave je lastnik izgubil nekaj elektri~nih orodij, zavarovalnica pa je pokrila stro{ke zamenjave oblog, izolacij in energijo za su{enje. Premaz, ki ga je izvajalec nanesel na OSB plo{~e, da bi prepre~il uhajanje zraka skozi plo{~e pa je zaradi vodoodbojnosti re{il konstrukcijo, saj bi vlaga lahko zaradi kapilarnosti prodrla mnogo vi{je.

Robove izrezov so zatesnili, privili pokrove z luknjo in ponovno vpihnili izolacijo

Rezanje, su{enje in zamenjava Popravilo so za~eli z odrezom notranjih ploskev nad vi{ino do katere je pritekla voda. Notranja obloga sten je bila izvedena z armiranimi mav~nimi plo{~ami, zato je delo hitro napredovalo. Sledilo je odstranjevanje vseh vrst mokre izolacije. Delno so bili to namo~eni kosmi~i celulozne izolacije, delno pa izolacija iz kamene volne.

Prekatne stene so izrezali, da je bilo mo`no odstraniti ves namo~en material. Vmes so stavbo in prekate dodatno prezra~evali in ogrevali, da je izhlapelo ~im ve~ vlage.

Te odprtine so naknadno zaprli s pokrovi, v katerih se je nahajala izvrtina za vpihovalno cev za izolacijo. Nato so izvedli plihovanje kosmi~aste izolacije, ter zaprli in zatesnili {e vpihovane luknje. Popravilo, su{enje in vstavljanje nadomestne izolacije so bili razmeroma hitro zaklju~eni, kljub temu pa si lastnik ne `eli nove poplave.

Mogo~e pa bo v bodo~e potrebno v tla pasivnih stavb vgraditi odtok z zama{kom, da bi lahko prepre~ili {kodo ob po{kodbah vodovodne instalacije, kdo ve. â&#x20AC;˘

Vpihovalne izvrtine so zaprli s ~epi in prelepili z zaplatami tesnilne samolepilne folije

Tihec Nazadnje so nanesli tesnilni premaz, vstavili zadnjo plast kamene volne in zaprli steno z mav~nimi plo{~ami

71

72

VAR^EVANJE VODE

Viharna de`evnica

O

bdobja, ko sta se sonce in de` dokaj enakomerno menjavala so mimo. Napovedi o dalj{ih son~nih ter kratkih in intenzivnih de`evnih obdobjih pa se `e uresni~ujejo. Kar pomeni, da de`evnica postaja redka viharna dobrina, ki se jo zagotovo spla~a zajemati, hraniti in uporabljati.

Lastna ponikalnica za vi{ke de`evnice je danes najbolj{a re{itev

Podzemni rezervoar je zagotovo najbolj{a re{itev za shranjevanje de`evnice, saj ga plast zemlje {~iti pred svetlobo in segrevanjem. Obi~ajno zna{a temperatura vode vse leto med 8 do 12 °C, tema in nizka temperatura pa onemogo~ita razvoj alg in drugih mikroorganizmov, zato bo voda vedno kakovostna. ^e uporabimo nadzemni rezervoar, mora biti ta ~im bolj neprepusten za svetlobo, postavimo ga na sen~no mesto ali za{~itimo pred neposrednim son~nim sevanjem.

Sodoben na~in zajemanja De`ne kaplje med padanjem najprej zajamejo zra~ne pra{ne delce, med prelivanjem po strehi in skozi `lebove pa {e drobce opeke in listje. Zato imajo kvali-

tetni novej{i sistemi vgrajene elemente, ki med pretakanjem in skladi{~enjem ohranijo de`evnico ~im bolj ~isto.

Najprej se teko~ina preto~i preko filtrirnega sistema, ki umazanijo in del vode odvede v kanal ali ponikalnico, o~i{~eno vodo pa usmeri v rezervoar. V rezervoar vstopi skozi du{ilni doto~ni nastavek, ki se nahaja tik nad dnom. S tem prepre~i vrtin~enje vode, drobni delci (< 0,35 mm) se lahko usedejo na dno, z vsakim dotokom pa dovedemo tudi kisik, ki omogo~a, da voda ostane vedno ~ista in sve`a. La`ji delci se dvignejo na povr{ino in nato izte~ejo skozi preto~ni sifon. Zato je pomemben reden dotok de`evnice ali dodatne vode, saj zagotavlja kakovost.

Zadnjo stopnjo ohranjanja kvalitete vode zgotavlja plavajo~e odvzemno mesto, ki jo

zajema 10 cm pod gladino vode, kjer sta ~istost in kakovost vode najvi{ji.

Odli~na za pranje Poleg zalivanja in izpiranja strani{~ bomo z de`evnico odli~no oprali tudi perilo. Ker je brez apnenca, bo pralni pra{ek bolj u~inkovit, grelnik pa vedno brez vodnega kamna.

De`evnica je brez bakterij, zato tudi ta pomislek odpade. Rezervoar je potrebno zaradi usedlin ~istiti na vsakih 5 do 8 let, preto~no cev, ki vodi v kanalizacijo pa opremiti s protismradno zaporo in prepreko proti glodalcem.

Izra~un primerne velikosti rezervoarja in druge podrobne informacije o sistemih evropskega proizvajalca Graf so na razpolago na elektronski po{ti info@armexarmature.si ali telefonu 01/78 69 270. â&#x20AC;˘ Tihec

Promocijsko sporo~ilo

Podzemni so najbolj{i

Nasveti ob prenovi mansarde

M

ansarda je v ve~ pogledih specifi~na: zaradi lege na najvi{jem nadstropju stavbe, zaradi odprtega prostora in po{evnin, zaradi nizkega parapeta in {e bi lahko na{tevali.

S tem svetovanjem vam `elimo osvetliti pozitivno plat mansarde in nanizati del~ek koristnih nasvetov za prijetnej{o mansardo. Preden se lotite prenove lahko le z nekaj manj{imi premi{ljenimi spremembami dobimo veliko bolj prijetno podstre{no stanovanje.

Mansarda odprta do {pice V obstoje~ih mansardah je konstrukcija strehe s podpornimi stebri `e postavljena. Konstrukcijo in stebre lahko skrijemo med stene in stropove ali po jo pustimo vidno, da ta slu`i kot dekorativen dodatek, ki razgiba odprt prostor in ga navidezno pregradi, nizek prostor ob parapetnem zidu pa je mogo~e ob tem zelo ekonomi~no uporabiti. V izogib majhnim in utesnjenim prostorom v mansardi je priporo~ljivo, da se v bivalnih prostorih pusti odprto do Âť{piceÂŤ. S tem si zagotovimo bolj zra~ne prostore, hkrati pa imamo mo`nost dodatne osvetlitve v sredini. V delu nad spalnimi prostori pa se lahko uredi tudi galerija z bralnim koti~kom.

Kuhinja v mansardi

Na~in odpiranja oken, {e posebej stre{nih, je pomemben. Ker je v nizkem prostoru pod streho obi~ajno postavljeno pohi{tvo, je najbolje, da se stre{no okno odpira z ro~ico zgoraj, saj se tako ni potrebno sklanjati ~ez pohi{tvo. Okna s kljuko spodaj in odpiranjem navzven se priporo~ajo tam, kjer ni pohi{tva pod oknom, ter ko `elimo pogledati ven skozi okno (na primer na dvori{~e).

Brez svetlobe ni prijetnega bivanja Za prijetno mansardo je potrebno dovolj svetlobe in zraka.

Predlagam, da si povr{ine dobro prera~unate in razporedite. Kajti {e tako drago pohi{tvo ne bo za`arelo v vsem svojem sijaju, ~e bo name{~eno v temnem prostoru. Pri tem ne pozabite tudi na otro{ke sobe, kjer otroci pre`ivijo veliko svojega ~asa.

Kako razporediti okna?

S stali{~a osvetlitve je razporeditev oken odvisna od velikosti in oblike prostora. Pri dolgem prostoru nanizamo okna po dolgi stranici, ~e je mo`no, oziroma po vi{ini, v kolikor so okna na kraj{i stranici. Pri razporeditvi okenskih povr{in se moramo zavedati, da ve~ manj{ih oken bolje osvetli prostor kot eno okno z enako stekleno povr{ino. S stali{~a energijske u~inkovitosti je razporeditev oken in s tem izbira zasteklitve tudi zelo pomembna. Stre{na okna, obrnjena na jug, z dvoslojno zasteklitvijo, so pozitiven gradbeni element, kar pomeni, da skozi tak{no okno ve~ energije dobimo, kot izgubimo. Prakti~no to pomeni, da nam v hladnih son~nih dneh sonce brezpla~no dogreva prostore in to v tolik{ni meri, da je dogrevanje ve~je, kot izgube pono~i. Za stre{no okno obrnjeno na sever pa se priporo~a troslojna zasteklitev, saj na severni strani ni toplotnih dobitkov. â&#x20AC;˘ Katja Li~en Pajenk

Promocijsko sporo~ilo

Kuhinjsko pohi{tvo je od stene oddaljeno 60 cm in tako zapolni nizek prostor ob steni. Ob pultu imamo dovolj stojne vi{ine za nemoteno gibanje. Z vi{ino parapetnega zidu 100 cm in vgradnjo stre{nega okna tik nad tem, si zagotovimo lep razgled na okolico. V kolikor je parapetni zid vi{ji se tudi okna vgradijo vi{je in omogo~ajo pogled le na nebo. Hkrati pa ne pridobimo veliko na stojni vi{ini saj je pult prislonjen na steno.

Ro~ica za odpiranje stre{nega okna zgoraj

Nizek parapet in kuhinjsko pohi{tvo pod oknom

Odprti strop do {pice

Odpiranje okna zgoraj

Odpiranje okno spodaj

Moja raziskovalka Odraščanje je odkrivanje. In odkrivanje se začne v otroški sobi, ko se otrok skozi igro uči in raziskuje. Zadostna naravna svetloba in svež zrak spodbujata otrokovo ustvarjalnost in izboljšata učenje.

Naj bo otroška soba v mansardi svetla, odprta in zračna.

Uporabite strešna okna VELUX, ki zagotavljajo dovolj svetlobe in neprestano zračenje preko prezračevalne lopute.

Več informacij preko telefona 01 724 68 68, e-maila: velux@velux.si ali na spletni strani www.velux.si/zdrav_dom.

VELUX za zdrav dom

© 2016 VELUX GROUP ® IME IN ZNAK VELUX STA ZAŠČITENI BLAGOVNI ZNAMKI

Prezračevalna loputa omogoči svež ež zrak v vsakem trenutku. trenut

76

OBNOVE

Vsaka hi{a si zaslu`i JUBIZOL fasadni sistem

JUBIZOL Strong - fasadni sistem odporen na to~o Priporo~amo ga za objekte, ki potrebujejo pove~ano upogibno in nate-

zno trdnost nosilnih slojev sistema ter pove~ano odpornost fasadne povr{ine na udarce in perforacijo. Oboje dose`emo z odebelitvijo in dvojnim armiranjem ter posebej za ta namen izdelanim osnovnim ometom, z mikroarmirnimi dodatki, ki vplivajo na pove~ano upogibno in natezno trdnost. Tako zagotovimo visoko varnost sistema pred po{kodbami zaradi ekstremnih vremenskih pojavov (to~a, ekstremne de`evne padavine z mo~nim vetrom) in vandalizma, tudi pred po{kodbami, ki jih na fasadi lahko povzro~ijo razne `ivali, pa tudi pred po{kodbami zaradi velikih toplotnih raztezkov in skr~kov, ki so posledica vgradnje zaklju~nih ometov temnih barvnih tonov.

Sistem JUBIZOL Strong je uvr{~en v ~etrti, torej najbolj{i razred skladno z zahtevami FM Approvals class 4473 Zdru`enja ameri{kih zavarovalnic za testiranje stre{nih kritin na udarce to~e.

Niso vsi fasadni sistemi odporni kot JUBIZOL Strong.

AKCIJA JUBIZOL Strong, fasadni sistem odporen na točo.

Najbolj odporen fasadni sistem iz podjetja JUB je primeren za okolja, kjer obstaja večje tveganje poškodb zaradi toče ali drugih mehanskih vplivov. Poleg vrhunske odpornosti sistem odlikuje tudi preprečevanje okužb z algami in plesnimi.

PODARIMO OBAA SLOJA MREŽICE OB NAKUPU 150 m2 FASADNEGA SISTEMA JUBIZOL STRONG*

Akcija traja od 1.4. do 31.5.2016 pri vseh bolje založenih trgovcih z barvami in gradbenim materialom. *Več o akciji na www.jub.si

Za sistem JUBIZOL Strong je pridobljeno Evropsko tehni~no soglasje - ETA. Za vzdr`evanje soglasja se enkrat letno opravlja nadzor proizvodnje s strani Zavoda za gradbeni{tvo Slovenije - ZAG.

Omenjena razvrstitev pomeni, da na sistemu ni vidnih po{kodb ob udarcu ledene krogle premera 5 cm, s hitrostjo 140 km/h in kineti~no energijo 40 J pravokotno na fasadno povr{ino.

Glavne lastnosti JUBIZOL Strong • Visoka odpornost na udarce to~e.

• Do 10-krat ve~ja odpornost fasadne povr{ine na udarce in perforacijo.

• Visoka paroprepustnost.

• Velika izbira fasadnih odtenkov in mo`nost vgradnje dolo~enih tudi z Y<25 po ve~jih povr{inah zaradi dvojnega armiranja.

• Dolgotrajna odpornost pred oku`bo z algami in plesnimi.

Uporabnost JUBIZOL Strong • za vse vrste masivnih podlag; • za toplotno za{~ito novih in toplotno sanacijo obstoje~ih stavb (za objekte vi{ine do 22 m: izolacijska obloga JUBIZOL EPS-F-W0 (beli brez preklopa) 1 m/m2, za vi{je od sedaj mo`na uporaba plo{~ in lamel iz mineralne volne), • poslovnih in drugih objektov v okoljih z zahtevo po pove~ani odpornosti pred po{kodbami.•

Promocijsko sporo~ilo

Toplotna izolacija fasade nam dolgoro~no prina{a vrsto koristi, zato predstavlja nalo`bo in ne le stro{ek. Z novo fasado namre~ vzdr`ujemo ekonomsko vrednost nepremi~nine in prepre~ujemo njeno propadanje. Z izoliranjem fasade hkrati pove~amo tudi bivalno ugodje v stavbi, zmanj{amo mo`nost nastanka plesni, ustvarimo bolj zdrave pogoje bivanja in zmanj{amo stro{ek za ogrevanje stavbe. ^e `ivimo v neizolirani stavbi, so lahko ti stro{ki na letnem nivoju zelo veliki.

Fasade imajo za{~itno, izolacijsko in estetsko funkcijo, zato smo v podjetju JUB razvili sistemske re{itve, ki bodo zadovoljile vse navedene kriterije, usklajene z arhitekturnimi, podnebnimi in energetskimi zahtevami. Poleg zunanjega videza fasade, ki ga dolo~ajo barve, struktura, oblika in materiali, sta pomembni tudi njena funkcionalnost in trajnost. V toplotnoizolacijskih sistemih JUBIZOL smo uskladili obe percepciji in na ta na~in zagotovili zaupanje tiso~ih kon~nih uporabnikov.

77

Zdravo hlajenje brez klime

V

..vro~ih poletjih `ivljenje pod streho ali v prostorih, obrnjenih na jug, ni vedno prijetno. Pregrete stene in streha akumulirajo toploto in kljub zra~enju prostore te`ko ohladimo. To nam pozimi ustreza, v toplej{ih mesecih pa ne ve~.

Pregrevanje sten in strehe sicer lahko zmanj{amo z dovolj debelo plastjo toplotne izolacije, ki upo~asni segrevanje zaradi son~nega obsevanja. Prevelika debelina izolacije na zunanji strani pa spet ni smotrna, saj pomladi in jeseni, ko bi sonce `e lahko ogrelo zidove, ohranja zidove hladnej{e, s tem pa podalj{uje kurilno sezono.

Optimalna re{itev bi bila, ~e bi son~no toploto lahko izkori{~ali samo takrat, ko to mi `elimo. Vendar smo to re{itev na{li samo pri oknih, za stene in streho pa {e ne.

Kako si torej pomagati?

S klimatskimi napravami lahko vpihavamo v prostor ohlajen zrak, vendar je taka re{itev neprijetna. Vsi pa nimajo mo`nosti vgrajevanja prezra~evanja z regulacijo temperature sve`ega zraka.

Poleg tega se v sobah te`ko izognemo mestom, kjer je pi{ zraka mo~nej{i in `e kar neprijeten. Zato predlagamo drugo re{itev:

Spajanje cevi med paneli Variotherm

Za u~inkovito hlajenje nam ni treba oblo`iti celotne povr{ine prostora. Plo{~e Variotherm so razli~nih dimenzij, zato jih je enostavno vgraditi na vse povr{ine. Tudi povezovanje plo{~ med seboj je enostavno. Monta`o panelov lahko izvedemo tudi v samogradnji in si s tem dodatno zni`amo stro{ke. Edino, kar potrebujemo, je toplotna ~rpalka z mo`nostjo hlajenja.

Prednost: hlajenje poleti in ogrevanje pozimi Ohladimo stene in strope!

Hladen strop in stene hladijo zrak, ki se po~asi spu{~a in hladi prostor. Zrak ni nikoli prehladen, zato je udoben cel prostor, nobenega neprijetnega pihanja in {umov, ki nas bi motili pono~i, ni. Taka re{itev je enostavna, zdrava in cenovno ugodna.

Kako ohladimo povr{ine?

Strop in stene (lahko tudi le strop ali le stene) oblo`imo s plo{~ami Variotherm, ki imajo integrirane cevi, po katerih te~e voda. Z regulacijo temperature vode hladimo stropne/stenske obloge in s tem ohlajamo zrak v prostoru.

Isto oblogo lahko v hladnej{ih mesecih uporabimo za ogrevanje.

Mogo~e bi talno ogrevanje zaradi razbijanja tlakov predstavljajo prevelik poseg v stanovanju? Mogo~e bi dodatno talno ogrevanje preve~ dvignilo tla? ^e je tudi v va{em primeru tako, bodo hladilno/ ogrevalne stenske plo{~e Variotherm prave za vas, saj je taka obloga je debela le nekaj cm. Stro{ki za hlajenje ali ogrevanje z Variotherm paneli so zelo nizki, zato se investicija hitreje popla~a.

Ponudbo za hladilno ogrevalne panele Variotherm zahtevajte v trgovinah KALCER, kjer si te sisteme lahko tudi ogledate ali pa po{ljite povpra{evanje na info@kalcer.si. ^im prej, da vas poletje ne prehiti! â&#x20AC;˘

Promocijsko sporo~ilo

ENERGETSKE OBNOVE

Promocijsko sporo~ilo

78

ENERGETSKE OBNOVE

Ohlajamo globalno.

www.gree.si

Svetovne klimatske naprave LE

T GAR

AN

2-stopenjski kompresor

Hlajenje do +54°C

Gretje do -30°C

Daljinski nadzor

7-stopenjski ventilator

Ultra tihi način

CIJE

vsaka tretja klimatska naprava na svetu je GREE Ekskluzivni zastopnik in uvoznik za Slovenijo: Atlas Trading d.o.o. | Celjska cesta 45, 3212 Vojnik www.atlas-trading.si | info@atlas-trading.si

080 20 65