Revija Varčujem z energijo - št. 34 by revija Varčujem z energijo

Letnik 7, {t. 34/ maj - junij 2013 30.000 brezpla~nih izvodov

VO NO

MEGA PASIV 92-P

Najtanjše leseno pasivno certiﬁcirano okno

Uw 0,66 (W/m2K)

Zakaj okno Mega Pasiv 92-P? Je najnovejši tehnološki dosežek in plod sodelovanja s priznanim gradbenim inštitutom ZRMK in podjetjem Viva Les. Tako, kot za vsa Marlesova okna, lahko tudi za Mega Pasiv 92-P uveljavljate EKO subvencijo.

Masivni vogal

Dosega in presega najsodobnejše standarde energijske varčnosti.

o m om gočata va

na . r ..

POPUSTA

a Marles ka

47%

o kn

es in EkoSkla a rl

Prvo leseno pasivno okno na tržišču, ki dopušča različne načine odpiranja in konstrukcijske rešitve.

Skrita izolacija PU-pena

OKNA Marles! Marlesova okna zagotavljajo najvišjo kakovost in obstojnost, ter naravne klimatske bivalne razmere. Širok izbor tipov oken ustreza najrazličnejšim zahtevam kupcev.

Izkoristite poseben do 47-odstotni popust.

STROŠKI NAM, OKNA VAM

UVODNIK

Svetovno svinjanje s hrano

druènje strojnih inènirjev Velike Britanije (IMechE) je objavilo ugotovitve svoje Pi{e: Simon Tihec raziskave o svetovnem ravnanju s hrano, rezultati pa so zastra{ujo~i. Ugotovili so, da polovica vse hrane, ki jo proizvedemo na planetu, nikdar ne prispe do ~love{kih èlodcev. Kar pomeni, da od {tirih milijard ton hrane, dve milijardi ton kon~ata v smeteh in delno kot hrana ìvali. V uvodu so {e napisali, da so rezultati njihovih ugotovitev katastrofalni ter da bomo morali takoj prekiniti s takim ravnanjem, saj lahko samo s trajnostnim ravnanjem nahranimo rasto~e svetovno prebivalstvo. OZN predvideva, da bo do 2075 {tevilo ljudi na planetu pove~alo na 9,5 milijarde, torej bo proti koncu tega stoletja potrebno nahraniti dodatne 3 milijarde la~nih ust. So~asno bo pri{lo {e do velikih razlik v premo`nosti, kalori~nih potrebah in prehranskih navadah ~love{tva. Ugotavljali so tudi, kje ti~ijo vzroki za tak{no izgube, od katerih so nekateri prav banalni. Za izjemno visok odpad so krive nezadostne povezave, napa~no skladi{~enje, prestrogo upo{tevanje rokov trajanja, ponudba »kupi enega, dobi{ dva«, in predpisan ter zahtevan kozmeti~no neopore~en videz hrane. Zaradi slednjega samo v Veliki Britaniji letno ne poànjejo ali pa pustijo na poljih okrog 30% pridelkov, saj bi jih trgovci zavrnili, ker ne izpolnjujejo zahtevnih standardov, ki se v glavnem nana{ajo na izgled in velikost. V EU in ZDA pa polovico kupljene hrane nato zavrèjo kupci. Z vidika porabe energije za pridelavo hrane so glavni problem dràve v razvoju, ki v èlji za ve~jo pridelavo vedno bolj opona{ajo energetsko potraten na~in pridelave v razvitem svetu, ki temelji na nafti. S tem bodo uvedli ter pove~ali {e porabo gnojil in pesticidov, ki jih izdelujemo iz nafte in plina. Sodobno kmetijstvo mora vloìti povpre~no 10 kalorij v pripravo in pridelavo, da bi nato proizvedli za 1 kalorijo hrane. Razpon je {e ve~ji, saj za rastlino vloìmo 3 kalorije da dobimo eno, za pridelavo ene kalorije mesa pa moramo vloìti 35 kalorij energije. Ker vse deluje na naftni pogon, je posledica odmetavanja hrane dodatno globalno segrevanje. Za izdelavo gnojil è danes porabimo 5% svetovne proizvodnje plina, do 2030 pa predvidevajo pove~anje potreb za 25%. ê se{tejemo porabo energije za pogon

kmetijskih strojev, proizvodnjo gnojil in pesticidov, prevoz ter skladi{~enje, è danes za to porabimo 3,1% vse energije na svetu. Ob tak{nem odnosu do hrane nam bo zmanjkalo tudi povr{in za polja, ali pa bomo s {irjenjem morali uni~iti druge ekosisteme, kar pa bo za ~love{tvo zelo neugodno, da ne re~emo pogubno. Najve~ji porabnik pri tem je spet hrana za ìvino, zato je ìvinoreja tako visoko na lestvici {kodljivosti za planet. Na enem hektarju lahko pridelamo dovolj rià ali krompirja, da lahko z njim vse leto prehranjujemo 19 do 22 ljudi. Na enaki povr{ini pa lahko s pa{o ali pridelavo zrnja pridelamo mesa za letno prehrano samo ene do dveh oseb. Še najve~ji problem pa je poraba pitne vode, ki se je v svetovnem merilu pove~ala dvakrat bolj kot se je {tevilo prebivalcev. Od 3,8 trilijonov kubi~nih metrov ~iste vode ki jo letno porabimo na planetu, je 70% odte~e v kmetijstvo, ta dele` pa ves ~as nara{~a. Z u~inkovitej{im namakanjem polj bi lahko izjemno pove~ali pridelavo hrane, vendar bi s tem iz~rpali zaloge podtalnice. îm prej bi morali prekiniti na~in namakanja z brizganjem, saj pri tem ogromno vode izhlapi, preden sploh pride do rastlin. Kaplji~no namakanje je 33 krat bolj u~inkovito, ker pa je napeljevanje cevi dra`je, ga le redko vidimo. Pove~anje porabe pitne vode za pridelavo hrane pa bo povzro~ilo njeno {e dodatno pomanjkanje, ki ga v razvitem in nerazvitem svetu danes è krepko ob~utimo. In kon~no, z odmetavanjem hrane letno vrèmo v smeti tudi 550 milijard kubi~nih metrov vode, ki je omogo~ila rast te hrane. Zato je potrebno nemudoma zmanj{ati odmetavanje hrane, saj s tem iz~rpavamo polja, izgubljamo ogromne koli~ine ~iste vode in po nepotrebnem porabljamo energijo za gnojenje, predelavo in transport. Zato je nujno da isto~asno doseèmo dva cilja, pove~amo sonaravno pridelavo hrane in spremenimo pri~akovanja ter razmi{ljanje nas, kupcev. •

V @ARIŠ^U

Segrevanja letnih ~asov ne moremo ve~ ustaviti Zime bodo ali mile ali pa ekstremno hladne in sne`ene

K Revija ENERGETSKI SVETOVALEC VARÛJEM Z ENERGIJO je v celoti brezpla~en. Izhaja 5 - krat letno. Naslednja, 35. {tevilka revije izide julija 2013. Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p. Naklada: 30.000 brezpla~nih izvodov Avtorji: Simon Tihec, Joìca Ekart, Franci Mithans, Marjan Poto~an, Roman Tomaì~, Vili Zabret, Matja` Valen~i~, Toma` Rifelj, Damjan Nemec, Andrej Gruden, Nu{ka Marn, Jure Hrovat, Karmen Bezget, Maja Gal, Andrej Arh, Milan Kuster, Yasin Jodeh, Robert @ibrik, Joè Herti{, Gregor Bizjak, Domen Pogorevc, Adrijana Morel. Glavni in odgovorni urednik: Joìca Ekart Lektoriranje: Maja Tihec Trènje: Anja Mithans (031 350 461)

ot je pojasnila klimatologinja dr. Lu~ka Kajfe` Bogataj za prispevek MMC RTV SLO, obstaja verjetnost, da bomo v prihodnjih desetletjih imeli vse bolj neobi~ajne zime, ki bodo zelo mile in brez snega ali pa zelo sne`ene in posledi~no hladne.

Vsi letni ~asi se ogrevajo in tega proKlimatologinja pravi, da je vzroke cesa ne moremo ve~ ustaviti. Leto{nja takim presene~enjem te`ko preprosto zima pa se nam po njenem mnenju razloìti, saj je mogo~ih ve~. V prvi vrsti gre zdi dolga predvsem zato, ker smo se za vremensko naravno spremenljivost, ki sneènih zim odvadili. Koli~ina padaje v pomladnih mesecih izrazita, saj lahko vin pozimi povsod po Sloveniji se je v sneì {e aprila ali celo maja. Drugi razlog zadnjih desetletjih namre~ zmanj{evala, je po mnenju Lu~ke Kajfe` Bogataj splo{no Lu~ka Kajfe` Bogataj je povedala Lu~ka Kajfe` Bogataj. kroènje zraka nad severno poloblo, ki je Ocenila je, da je bila leto{nja zima oz. njena druga è nekaj ~asa spremenjeno, saj imamo opraviti s sprepolovica po sredini januarja izjemno sneèna in menjeno energijsko bilanco planeta. »Spremembe àl povpre~no hladna. »Presene~enje to ravno ni bilo, vodijo v pove~ano {tevilo ekstremnih vremenskih stanj. je pa resni~no neobi~ajno, kar se je dogajalo konec Podobno kot dobivamo poleti hkrati ve~ su{ in poplav, marca. Ta mraz pa je res izjemen,« je poudarila. tako je tudi pozimi. Dru`ba se bo morala privaditi tudi vremenskih stanj, ki si jih {e nedavno nismo mogli predstavljati,« je opozorila. Lu~ka Kajfe` Bogataj je pojasnila, da se zaradi ogrevanja poleti in jeseni stali bistveno ve~ ledu na Arktiki. Morje je tako »odprto« in v zrak {e jeseni pride bistveno ve~ vlage kot neko~. To pomeni bistveno ve~ sne`nih padavin v arkti~nih in nasploh severnih predelih. Ve~ snega pomeni tudi mo`nost ve~jega ohlajanja zraka, ki leì nad temi obmo~ji in ko se te zra~ne mase premikajo na jug ali k nam, to ob~utimo pozimi kot res neobi~ajne ohladitve. Te pa tudi de`ne po{iljke spremenijo v sne`ne, je {e dodala. •

Distribucija: tel.: 041 971 324 Grafi~na priprava, tisk: LEYKAM TISKARNA d.o.o. Naslov uredni{tva: EKART MARKETING Andrej Ekart s.p. Prepolje 101, 2206 Marjeta

Tel.: 02 686 10 81 Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502 Dav~na {tevilka: SI20960166 E mail: energetski.svetovalec@siol.net Spletni energetski portal:

www.varcevanje-energije.si - Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva. - Vse pravice pridràne. - Avtorji ~lankov izraàjo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije. - Dolo~enih promocijskih ~lankov v reviji, na èljo naro~nikov, ne lektoriramo. Distribucija revije poteka v trgovskih velecentrih MERCATOR TEHNIKA in GRADNJA, specializiranih tehni~nih in gradbenih trgovinah ter aktualnih sejemskih prireditvah na sejmu Dom, Megra, Obrtnem sejmu in sejmu AMBIENT.

Jo`ica Ekart Poplave v Sloveniji

V 34. {tevilki revije Var~ujem z energijo se predstavljajo: str. 1 Velux str. 2 Marles PSP str. 3 Xella porobeton SI str. 9 Horizont str. 10 Grundfos str. 10 Tovarna meril Kovine str. 11 KOOP str. 13 E-netsi str. 14 Caleffi str. 15 Zago`en str. 16 Energija plus str. 17 Mercator tehnika str. 18 Energija plus

str. 19 Arhsol str. 20 Bio planet str. 21 Sonnenkraft str. 23 Ellatron str. 27 KWB str. 25 Henkel Slovenija str. 27 Klivent str. 29 Lunos str. 31 Ream str. 32 Knut str. 33 Istrabenz plini str. 36 Tersus str. 41 Veto

str. 43 Dines str. 44 Agni str. 45 Jadran Se`ana str. 47 Seltron str. 49 Vitanest str. 50 Energetika Ljubljana str. 51 Klimateh str. 52 Inovateh str. 53 KWB str. 55 Herz str. 57 Emos SI str. 58 Pe~arstvo Hrovat str. 59 Ga{per tr`enje

str. 61 Titan str. 65 Globtrade str. 66 Jub str. 67 PVC Nagode str. 68 Armex armature str. 69 Duopol str. 71 [tern str. 74 Monta`a Je`ek str. 75 Kalcer str. 76 Fibran str. 79 Miele str. 80 Atlas Trading

NOVICE

Mladi znajo z energijo in okoljem Vzoren projekt Mladi genijalci Projekt »Mladi genijalci!« je tekmovanje o energetski pismenosti, ki je potekalo v so-organizaciji dru`b GEN energija in Nuklearna elektrarna Kr{ko. Namenjeno je u~encem 8. in 9. razredov posavskih osnovnih {ol. Na tekmovanje se je prijavilo 19 posavskih {ol (op. Posavje ima skupno 26 osnovnih {ol) in 255 u~encev 8. in 9. razredov. Tekmovanje u~ence spodbuja k spoznavanju naravoslovja in tehnike ter poglobljenem prou~evanju celovite zgodbe o energiji, trajnostnih virih energije, osnovnih pojmih v energetiki, podnebnih spremembah, jedrski energiji kot brezoglji~nem in trajnostnem viru ter radioaktivnosti.

Celoten projekt je trajal pol leta in je potekal v ve~ sklopih. Organizatorji so izpeljali priprave za mentorje in posebne delavnice za sodelujo~e u~ence. V februarju so na vsaki sodelujo~i {oli izpeljali tudi {olsko tekmovanje, na katerem so se oblikovale ekipe najbolj{ih treh u~encev. Na zaklju~nem tekmovanju so se pomerile ekipe iz OŠ Adama Bohori~a Brestanica, OŠ Arti~e, OŠ Bistrica ob Sotli, OŠ Bo{tanj, OŠ Bre`ice, OŠ Cerklje ob Krki, OŠ Globoko, OŠ Jo`eta Gorjupa Kostanjevica na Krki, OŠ Jurija Dalmatina Kr{ko, OŠ Koprivnica, OŠ Kozje, OŠ Leskovec pri Kr{kem, OŠ Maksa Pleter{nika Pi{ece, OŠ Marjana Nemca Rade~e, OŠ Podbo~je, OŠ Raka, OŠ Sava Kladnika Sevnica, OŠ Velika Dolina in OŠ XIV. divizije Senovo. Za dobro po~utje in sprostitev mladih umov so se na odru predstavili u~enci Glasbene {ole Kr{ko, plesalci plesne {ole Lukec in priljubljena slovenska skupina IN&OUT, ki so navdu{ili vse zbrane in jim vlili dodatne energije. •

Ni`anje cen dovolilnic ne bo omejilo izpustov

kupno 11.000 elektrarn in proizvodnih obratov je odgovornih za 45 odstotkov izpustov, oz. 1.730 milijonov ton CO2 v Uniji.

Ve~ je na trgu dovolilnic za izpuste CO2, ni`ja je cena, ki jo morajo pla~ati podjetja, da v ozra~je izpustijo tono tega toplogrednega plina. Evropska komisija bi zato morala imeti mo`nost, da odlo`i dra`be dovolilnic in tako spodbudi podjetja k vlaganjem v ~istej{e tehnologije, je 19. februarja odlo~ila ve~ina v odboru Parlamenta za okolje. Kritiki ob tem opozarjajo, da bo to zvi{alo stro{ke podjetjem v ~asu recesije.

Bo vi{ja cena CO2 spodbudila evropski prehod v nizkooglji~no gospodarstvo? Evropski sistem za trgovanje z izpusti je EU vzpostavila s ciljem zmanj{ati izpuste CO2. Pokriva 11.000 elektrarn in proizvodnih obratov, ki so odgovorni za 45 odstotkov izpustov oz. 1.730 milijonov ton CO2 v uniji. Podjetja lahko dovolilnice kupijo na dra`bah, nato pa lahko z njimi tudi trgujejo. Upad povpra{evanja v ~asu recesije je povzro~il padec cen dovolilnic za izpuste CO2, saj podjetja kr~ijo proizvodnjo in tako v ozra~je spu{~ajo manj CO2. Poslanci so zato danes podprli spremembe zakonodaje o evropskem sistemu trgovanja z izpusti, ki bi Evropski komisiji omogo~ile, da prelo`i dra`bo dovolilnic v obdobju 2013-2020. V nasprotnem primeru bi morala Komisija na trg dati nove dovolilnice v ~asu, ko je njihova cena zaradi recesije `e tako ali tako nizka. Cena za izpust tone CO2 v ozra~je bi se tako {e spustila. »Odbor za okolje se je tako zavzel za mo~an in zdrav sistem trgovanja z izpusti.

Vi{ja cena CO2 bo spodbudila evropski prehod v nizkooglji~no gospodarstvo,« je po glasovanju dejal predsednik odbora in poro~evalec o tem vpra{anju, nem{ki socialdemokrat Matthias Groote. S tem se ni strinjala slovenska poslanka Romana Jordan (EPP). »Vtikanje v tr`ni sistem z namenom ustvariti cenovne spodbude, hkrati pa s tem pove~evati stro{ke za industrijo ter mala in srednja podjetja, je napa~en signal v ~asu {ibke gospodarske rasti.« @e bo Parlament na plenarnem zasedanju sledil glasovanju v odboru za okolje in ~e se bodo s tem strinjale tudi dràve EU, bo lahko Komisija pribli`no ~etrtino vseh dovolilnic - gre za okoli 900 milijonov ton CO2 - na trg dala v letih 2019 in 2020 in ne è v obdobju 2013-2015. »Preloìtev dra`b dovolilnic je za~asen ukrep, vseeno pa je korak v pravo smer,« poudarja poslanec Groote. • UR Najve~ izpustov CO2 (2011)

Milijonov ton

Kitajska

10,150

ZDA

5,600

Evropska unija

3,850

Indija

2,100

6 5

Rusija

1,750

Japonska

1,400

Drugi

10,150

Skupaj

35,000

100

Vir: EC's Joint Research Centre (JRC), Netherlands Environmental Assessment Agency (PBL)

Foto: Rok Germov{ek Slika EU je odgovorna za dobro desetino svetovnih izpustov CO2. ©Belga/Designpics/J.Short

NAPREDNE TEHNOLOGIJE

Elektro avto je `e danes OK

ritanska Technology Strategy Board je objavila rezultate zbrane po zaklju~ku demonstracijskega programa, ki je trajal eno leto.

Med uporabnike so razdelili 340 nizkooglji~nih vozil ki jih je izdelalo 19 razli~nih firm, med njimi so bila popolnoma elektri~na, hibridna in vozila na gorivno celico. V njih so vgradili zapisovalnike, ki so bele`ili vse, kar se je z avtomobilom dogajalo. Uporabljali so jih obi~ajni ljudje in vozniki slu`benih vozil, serviserji, po{tarji, {tudentje in drugi. Z raziskavo so hoteli ugotoviti, ali vozila izdelana z dana{njo tehnologijo lahko zadovoljijo resni~ne potrebe raznih uporabnikov.

Vsi zelo zadovoljni Vozniki so bili na splo{no presene~eni nad uporabnostjo svojih vozil, 83% obi~ajnih uporabnikov je na primer ugotovilo, da so z njimi popolnoma pokrili svoje vsakodnevne potrebe. Prvi rezultati so pokazali, da imajo zagovorniki elektri~nih vozil prav, saj so uporabniki z njimi zadovoljni, ter v vo`nji celo u`ivajo. S tem so tudi poslali jasen signal proizvajalcem in strategom v avtomobilski industriji, saj je glede na ugotovitve, globalna rast prodaje in uporabe teh vozil zagotovljena. V preizkusnem letu so vozniki 20.000 krat polnili akumulatorje, opravili 110.000 vo`enj in prevozili skupno 680.000 milj, kar je okrog 1.1 milijona kilometrov. Ob~asno so raziskovalci opravljali {e razgovore z vozniki in zbirali njihova mnenja.

Nekaj zanimivih ugotovitev Voznike so intervjuvali tudi preden so dobili elektri~na vozila, pri tem jih je skrbel zlasti omejen doseg vozila. Nato se je izkazalo, da je 95% privatnih voznikov avto uporabljalo to~no tako, kot da bi se vozili z

bencinskim. Prehod in prilagoditev na nova vozila je bila presenetljivo enostavna, vozniki pa so opravili enako {tevilo prevozov in kilometrov, kot pred tem. Pred poskusom je samo 16% voznikov predvidevalo, da bo imel elektri~ni avto enake vozne lastnosti kot bencinski. Anketa po treh mesecih vo`nje na elektriko je pokazala, da se je {tevilo zadovoljnih voznikov dvignilo na 26%. Pred prehodom na elektriko je bilo kar 100% voznikov zaskrbljenih zaradi omejenega dosega novih avtov, saj so se bali, da ne bodo dosegli cilja. Po treh mesecih vo`nje je bilo zaskrbljenih {e samo 35% {oferjev. To zmanj{anje nezaupanja je posledica spoznavanja sposobnosti vozila, prilagojenega na~ina vo`nje in na~rtovanja prevozov. Po treh mesecih so se ljudje prilagodili in so si upali napolnjenost akumulatorjev spustiti pod 50%, preden so jih spet polnili.

@eleni doseg in dnevni prevozi Po treh mesecih vo`nje so privatni in slu`beni uporabniki v anketi navedli, kak{en doseg naj bi imela vozila, da bi bili popolnoma pomirjeni. Privatni uporabniki `elijo z enim polnjenjem doseg 140 km, profesionalci pa 190 km. Kar ka`e na to, da bo potrebno pove~ati doseg prihodnjih vozil. V resnici pa so privatni vozniki dnevno prevozili povpre~no 37 km, profesionalci pa samo 41 km. Ĺ e bolj presenetljivo je dejstvo, da je bilo 63% prevozov kraj{ih od 8 km, 99% pa kraj{ih od 64 km, pri ~emer je najdalj{a dnevna vo`nja vozila zna{ala 160 km. Ti rezultati potrjujejo tudi izra~une raziskovalcev v EU, saj tudi z

Avto lahko polnimo na polnilni postaji ali iz doma~e vti~nice

Med preizkusom so uporabljali ve~ tipov nizkooglji~nih vozil elektri~nih in hibridnih.

obi~ajnimi avtomobili povpre~en evropski me{~an ne prevozi ve~ kot 35 km na dan.

âsi polnjenja in hitro u~enje Najbolj pogosto so vozila priklopili na vti~nico v uri pred polno~jo ter izkoristili ni`jo ceno elektrike. ê je en avto uporabljalo ve~ oseb, so ga ve~krat polnili preko dneva, tisti s stalno zaposlitvijo pa so jih polnili med slu`benim ~asom. Ko so se vozniki znebili strahu pred praznim akumulatorjem, pa so vozila polnili samo enkrat dnevno, navadno pono~i. Najbolj presenetljiva pa je bila skoraj bliskovita prilagoditev na nova vozila. Uporabniki so takoj osvojili nov na~in vo`nje brez pretikanja prestav, pravilno brati podatke z neznanih displejev in se nau~ili regenerativnega zaviranja, ki hkrati polni baterije. Prilagodili so na~in speljevanja z mesta, da je bila poraba elektrike ~im manj{a, ter za~eli na~rtovati svoje vo`nje, da jim je ostalo dovolj elektrike za ves dan. V naslednjih mesecih so na~in vo`nje {e izbolj{evali in s tem pove~evali doseg vozila, na cilj pa prispeli v enakem ~asu kot prej. Med intervjuji so izjavljali, Âťda je avto zelo lahko voziti, da so regenerativne zavore fantasti~ne in bolj{e kot obi~ajne, ter da je vo`nja elektri~nega avta pravi uìtekÂŤ. Kljub temu, da so elektri~na vozila zelo tiha, med preizkusom niso mogli dokazati pove~ane nevarnosti zaradi trkov s pe{ci, kolesarji in drugimi udeleènci v prometu. âs elektri~nih avtomobilov je è tukaj, potrebno je samo, da bencinarski strategi stopijo korak nazaj in nehajo zavirati razvoj teh vozil ter opustijo umetno dvigovanje njihovih cen. â&#x20AC;˘ Tihec

OGREVANJE

Primer dobre prakse DVOLETNEGA OGREVANJA S TOPLOTNO ^RPALKO ZRAK/VODA

S prenovo sistema ogrevanja do 2.200 evrov letnega prihranka S toplotno ~rpalko Coolwex lastnik 48 let stare hi{e sedaj porabi za radiatorsko ogrevanje 200 m2 prostorov in tople vode zgolj 720 evrov letno Zgradba, katere lastnik sedaj za ogrevanje prostorov in sanitarne vode na leto porabi zgolj 720 evrov

1. maja 2012 do 1. maja 2013. Povpre~na 2-letna poraba za ogrevanje 200 m2 in delno ogrevanje kleti bo tako zna{ala 6.000 kW. Pred prenovo smo za ogrevanje na kurilno olje porabili od 2.500 do 3.000 litrov kurilnega olja na leto, odvisno od zime. V obdobju maj 2012/maj 2013 bomo za ogrevanje porabili cca.720 evrov.«

ako prenoviti ogrevalni sistem v starej{i zgradbi? Se odlo~iti za obnovljive sodobne re{itve? Izbrati toplotno ~rpalko? Ohraniti radiatorski sistem ogrevanja? Pri katerem dobavitelju? Komu zaupati? Kak{ne prihranke bomo dosegli s prenovo? Ali ogrevalni sistemi, ki vklju~ujejo toplotno ~rpalko, u~inkovito delujejo tudi v dolgih in hladnih zimskih okoli{~inah? Kako meriti porabo elektri~ne energije? Vzdr`evanje in rokovanje z novim sistemom? Vse to so vpra{anja, ki si jih zastavljajo {tevilni lastniki starej{ih stanovanjskih zgradb, ki so si za cilj zastavili bistveno zmanj{ati stro{ke ogrevanja prostorov in sanitarne vode. Odgovore nanje smo poiskali pri investitorju, ki si je podobna vpra{anja zastavljal pred prenovo, odgovore nanje pa dobil z odli~nim delovanjem varne, zanesljive in u~inkovite toplotne ~rpalke Coolwex Exclusive, sitema zrak/voda. Izku{nje z uporabo toplotne ~rpalke Coolwex Exclussive Duo v praksi prikazujejo merljive rezultate in presegajo pri~akovanja lastnikov

Celovito ste prenovili sistem ogrevanja v stari hi{i in ohranili radiatorski sistem ogrevanja. Kak{ni so bili stro{ki ogrevanja pred prenovo in kak{ni so sedaj? »Glede na to, da sem `elel u~inke prenove natan~no izmeriti, sem vgradil tudi poseben {tevec elektri~ne energije zgolj za toplotno ~rpalko. V lanskem letu oziroma natan~neje od 1. maja 2011 do 1. maja 2012 smo tako porabili 5.600 kW elektri~ne energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. V leto{njem letu bomo po mojih ocenah in dosedanjih meritvah porabili 6.500 kW (od

Zakaj ste izbrali toplotno ~rpalko Coolwex? »Pred odlo~itvijo za proizvajalca sem se `e odlo~il za inverterski sistem. Primerjal sem u~inkovitost naprav v o`jem izboru in se odlo~al med Coolwexom in konkuren~nimi produkti. Pozanimal sem se o referencah slednjega in preko priporo~il znancev pri{el do zadovoljnega uporabnika, ki mi je priporo~il monterja sistemov Coolwex, Antona Pa{~inskega. Prepri~ale so me reference, lep design in odli~na regulacija.«

Monter z 20 letnimi izku{njami, Anton Pa{~inski – prisega na toplotne ~rpalke Coolwex

Toplotna ~rpalka Coolwex Exclusive se je izkazala za odli~no izbiro, ki tudi v razmerah dolge zime na Gorenjskem presega pri~akovanja investitorja. Rok Herlec iz Kranja sedaj na letnem nivoju dosega prihranke v vrednosti 2.200 €! Z njim smo se pogovorili o procesu in rezultatih prenove.

Zahteva nov sistem tudi kak{no posebno vzdr`evanje? Ste ugotovili kak{ne posebnosti pri delovanju? »Po dveh letih delovanja smo ob prvem pregledu delovanja sistema ugotovili, da vse deluje brezhibno. O~itno gre za navezo odli~nih naprav in odli~ne storitve. Tak{ne izku{nje imajo Rok Herlec {e pred starim kotlom na kurilno olje in letno porabo 3000 l kurilnega olja

Toplotna ~rpalka Coolwex Exclussive Duo odli~no deluje pri najni`jih temperaturah na Gorenjskem

tudi znanci, ki so mi izvajalca in proizvajalca priporo~ili. Pri njih sistem deluje è dobrih 5 let. Glede posebnosti velja spomniti, da sistem deluje brezhibno, brez kakr{nega koli posega v njegovo avtonomijo. Z njim nimamo nikakr{nega dela, prostori so ogreti na 21,5°C - 22°C, hrupa zunanje enote v hi{i ne zaznamo. Klju~na je ekonomi~nost, saj so stro{ki deljeni s 4. Prav to je bilo zame najve~je, izjemno pozitivno presene~enje.« Pri prenovi ogrevalnega sistema je torej potrebno pred odlo~itvijo preu~iti obstoje~e stanje in razmisliti o ciljih prenove. Za zmagovito kombinacijo se izkaè formula, ki zdruùje vrhunsko opremo in odli~no storitev s strokovno montaò, svetovanjem in celovitim servisom tudi po zagonu sistema. Toplotna ~rpalka Coolwex Duo se je izkazala za odli~no izbiro tudi v zahtevnih pogojih dolge in hladne zime ter ob ohranitvi radiatorskega sistema ogrevanja presegla pri~akovanja lastnika. • Dodatne informacije in strokovno svetovanje tudi na 080 35 17, www.coolwex.com, E: info@horizont.si. Karmen Bezget, univ.dipl.ekon

first class energy

PREVERJENO! LETNI STROŠEK OGREVANJA LAHKO 2 ZNIŽATE IZ 3.000 € NA 720 €, zagotavljajo zadovoljni Coolwexovi uporabniki GARANCIJA do 5 let 1. priporočilo: Nova generacija toplotnih črpalk Coolwex zmore veliko več od običajnih ZANESLJIVA IN VARČNA REŠITEV ZA RADIATORSKO IN TALNO OGREVANJE v starejših in novih hišah ter etažnih stanovanjih. S preizkušeno moderno tehnologijo OGREVAJO CELOTNO HIŠO ŽE ZA 56 € NA MESEC, celo do –25°C, pa še izjemno ZANESLJIVE in ENOSTAVNE za uporabo ter vgradnjo so. Z uporabo japonske INVERTERSKE Flash Injection tehnologije in nadstandardno dimenzioniranega PRIHRANEK PRI OGREVANJU 1.435 € HORIZONTOV BON 800 € SUBVENCIJA EKO SKLADA 1.500 € SKUPNI PRIHRANEK V 1. LETU 3.735 €

kompresorja Mitsubishi s 130% zmogljivostjo dosegajo 100% grelno moč tudi pri –15°C brez elektrogrelnika, za razliko od klasičnih toplotnih črpalk. Za renomirane COOLWEX toplotne črpalke zrak/voda, voda/voda, zemlja/voda ste še dodatno nagrajeni z denarno vzpodbudo EKO SKLAD-a in HORIZONT-a. Iz srca pa vam bodo hvaležni vaši otroci in narava, saj boste prispevali k zmanjšanju CO2 emisij. CELOTNA INVESTICIJA že za 139 € NA MESEC* Poplačilo NALOŽBE V 5-IH LETIH SUBVENCIJA EKO SKLADA do 2.500 € Izvedba na ključ

2. priporočilo: Peči - kotli na pelete - celotna investicija že za 58 € na mesec** 3. priporočilo: Sanitarne toplotne črpalke Coolwex – ogrevajo vodo že za 11 € na mesec 4. priporočilo: Klimatske naprave Coolwex ogrevajo za 1 € in hladijo za 0,5 € na dan 5. priporočilo: Kurilno olje O.K. Olje – nadstandardne kakovosti

DO 31.5. 2013 IZKORISTITE VSE UGODNOSTI TER ŠE PRAVOČASNO POKLIČITE NAŠE STROKOVNJAKE VARČNEGA OGREVANJA NA 080 35 17, www.coolwex.com Horizont 20 let

Prepričajte se, zakaj nam že 20 LET zaupa več kot 47.000 kupcev.

Coolwex EU 15 let Priporočila 25.000 zadovoljnih kupcev iz vse Evrope.

first class energy

**Informativna mesečna anuiteta znaša 139,55 EUR, za obrestno mero 1,71 % letno (EURIBOR + 1,5 %), z veljavno obrestno mero za mesec april 2013, ki znaša 0,214 % (3M EURIBOR365), ob zaprošenem znesku kredita 8.019,00 EUR in odplačilni dobi 60 mesecev. Mesečna anuiteta celotne investicije za zgoraj naveden sistem (Toplotna črpalka Coolwex Exclusive Mono + Mitsubishi Zubadan PUHZ – SHW 112YHA) je izračunana s financiranjem Eko sklada. *informativna mesečna anuiteta znaša 57,86 EUR, za obrestno mero 1,71 % letno (EURIBOR + 1,5 %), z veljavno obrestno mero za mesec april 2013, ki znaša 0,214 % (3M EURIBOR365), ob zaprošenem znesku kredita 3.325,00 EUR in odplačilni dobi 60 mesecev. Mesečna anuiteta celotne investicije za zgoraj naveden sistem (Peč na pelete Centrometal EKO-CK P20+ pelet set) je izračunana s financiranjem Eko sklada. Izračuni: informativne narave in na osnovi izkušenj strank, podrobnosti poiščite na www.coolwex.com

IN[TALACIJE

VODA je GRUNDFOS -

[c r\c c O yc r B\c Ě v orc[c BO R oB ro URc Ąû o R v ùæ B\ ocU 9 cv r oU \c or O UB rO Þ r ? r Þ 2. 14. ΧùrB R R BO Ϣͻ [ r ϤϡϢϥͻ ¤R BO UO c r orc O Uc9ͻ

Velika pomladna akcija Grundfos in voda – sinonim kakovosti za va{ dom in vrt Pred nami so `e prvi dnevi pomladi, ki v nas zbudijo razmislek o tem na kak{en na~in se bomo v leto{njem letu lotili vodooskrbe na{ih vrtov. Pri Grundfosu smo v pomlad zakorakali s pri~etkom vsakoletne pomladne akcije ~rpalk, ki se uporabljajo v hi{i in na vrtu. V pomladni akciji je v leto{njem letu posebej izpostavljena ~rpalka SQ, ki v paketu s PM kon~nemu uporabniku podari tudi vsestranski waterjet (visokotla~ni ~istilec) Karcher K 2.14. SQ 3“ je potopna ~rpalka za oskrbo z vodo, manj{e vodovode in namakanje. Grundfos Pressure Manager (PM) je inteligentna

tla~na kontrola, ki krmili ~rpalko in jo {~iti proti suhemu teku. PM pokriva potrebe v enostavnih in zahtevnih aplikacijah. SQE set pa vzdr`uje konstantni tlak. V pomladni akciji se predstavljajo tudi naslednji izdelki: • JP ~rpalka JP ~rpalka je samosesalna centrifugalna ~rpalka za oskrbo z vodo. Ta ~rpalka se lahko uporablja kot prenosna ali vgrajena v instalacijo. Njeno vzdr`evanje je izredno enostavno in ekonomi~no. Priporo~ljivo za vrtne aplikacije.

• ^rpalka SB ^rpalka SB je potopna ~rpalka za dvig tlaka ~iste vode, posebej primerna za

deèvnico. Ima ohi{je iz umetnih mas. Na voljo je v dveh glavnih razli~icah: - z integriranim sesalnim sitom (1 mm mreò), - s stranskim vstopnim priklju~kom, ki vklju~uje fleksibilno sesalno cev s plavajo~im sesalnim sitom (1 mm mreò).

malo tla~no posodo, ki zagotavlja, da je voda takoj na voljo.

• SPO ~rpalka SPO ~rpalka je namenjena za odvodnjavanje in vodooskrbo. Uporablja se lahko v 5“ali 6” vodnjakih ali ja{kih.

• Unilift KP/AP/CC • Grundfos MQ Grundfos MQ je kompaktna samosesalna ve~stopenjska ~rpalka z vgrajeno vklopno avtomatiko. Primerna je za vodooskrbo v eno dru`inskih hi{ah. ^rpalka ima vgrajeno

Unilift KP/AP/CC je prenosna potopna ~rpalka za neagresivne, manj onesna`ene vode. Uporablja se lahko kot prenosna ali vgrajena ~rpalka. • Maja Gal, univ. dipl. kom

Za ve~ informacij obi{~ite http://si.grundfos.com ali pokli~ite 01/568 06 10. Za nakup izdelkov se obrnite na na{e poobla{~ene prodajalce, ki sodelujejo v akciji. Lokacije poslovalnic poobla{~enih prodajalcev najdete na na{i spletni strani v zavihku »Prodajna mesta«.

V rubriki Strokovnjaki odgovarjajo objavljamo odgovore strokovnjakov na prejeta vpra{anja bralcev. Kondenz izpod {tedilnika Sre~ko: Zanima me kako odpraviti kondenz, ki prite~e izpod {tedilnika za centralno kurjavo na trda goriva. Štedilnik imamo v kuhinji. Preverili smo, ~e je vse dobro zatesnjeno in ne najdemo napake. Štedilnik je priklju~en na zidani dimnik visok cca 6 m. Dimni{ke kape ni. ^rpalka se vklju~i pri 70 stopinjah, izklju~i pa pri 60. Kurimo s suhimi drvami in gori dobro.

Odgovor: Imate eta`ni kotel centralne kurjave. Priklju~en je na zidani dimnik. Temperaturno regulacijo ogrevanja imate s krmiljenjem obto~ne ~rpalke, ki jo vklju~ite pri 70°C, izklju~ite pa pri 60°C (domnevam, da je to temperatura dovoda). Energent so suha drva. Izpod {tedilnika te~e kondenzat. V dimnih plinih tudi suhih drv je precej vlage. ê je temperatura vode, ki obdaja kuri{~e, ni`ja od temperature kondenzacije, nastaja v kuri{~u na hladnih ploskvah kondenzat. Pojav kondenzata je neèlen zaradi dveh razlogov: te~e v prostor in povzro~a nizkotemperaturno korozijo kotla (~esar niste opazili). Zaradi nizkotemperaturne korozije je mo`no, da bo potrebno kotel ~ez nekaj let zavre~i. Re{itev te teàve je povsem enostavna in jo pozna vsak dober in{talater: temperaturo povratne vode je potrebno dvigniti na pribli`no 70°C. ê ima va{ kotel vgrajen regulacijski me{alni ventil, boste to teàvo odpravili s pravilno nastavitvijo me{alnega ventila. ê pa va{ kotel nima me{alnega ventila, ga je potrebno vgraditi med kotel in razvodno instalacijo. Dimnikar bi moral preveriti ustreznost kurilne naprave in vas opozoriti na pomanjkljivosti. Odprta ekspanzijska posoda je preteklost, verjetno imate zaprto ekspanzijsko posodo in varnostni ventil. V tem primeru mora biti kotel opremljen tudi s termi~nim varovalom in priklju~en na instalacijo hladne vode ter odtok. Enotarifni ali dvotarifni {tevec Andrej: Sem pred dilemo izbrati enotarifni ali dvotarifni {tevec el. energije.

Imam in{talirano toplotno ~rpalko zrakvoda priklopne mo~i 3,2 kW/380 V grelno {tevilo 3,8 in talno gretje po celotni hi{i cca. 200 m². T^ ogreva tudi sanitarno vodo (bojler 300 L). Hi{a je grajena iz 30cm ytong-a, na katerem bo fasada iz 16 cm tervola, ostre{je pa je izolirano s 30 cm celulozne izolacije. Okna so iz triplastnega termopana. Svetujte prosim za kateri {tevec naj se odlo~im, da bodo

stro{ki porabe el. energije najni`ji. Odgovor: Izbira med enotarifnim in dvotarifnim {tevcem je odvisna od uporabnikovih navad in mo~i tro{il. Razporeditev dnevnih tarifnih ~asov je: VT - ve~ja dnevna tarifa, ki jo dvotarifni {tevec beleì vsak delavnik od 6.00 do 22.00 ure. MT - manj{a tarifa je tarifa, ki jo dvotarifni {tevec beleì vsak delavnik od 22.00 do 6.00 ure naslednjega dne ter vsako soboto, nedeljo in dela prost dan od 0.00 do 24.00 ure. ET - je enotna tarifa, ki jo beleì enotarifni {tevec vsak dan od 0.00 do 24.00 ure. Razmerje cen VT, MT in ET je pri vsakem distributerju razli~no. Seznam dobaviteljev elektri~ne energije za gospodinjski odjem je objavljen na spletni strani Javne agencije RS za energijo, www.agen-rs.si. Spletna aplikacija primerjalnik ponudb omogo~a primerjavo ponudb, ki jih dobavitelji elektri~ne energije ponujajo na trgu. Aplikacija prav tako omogo~a pregleden prikaz vseh postavk skupnega zneska za pla~ilo dobavljene elektri~ne energije. Iz opisa sklepam, da je va{a hi{a dobra nizkoenergijska ali pasivna. Ogrevanje je talno, toplotna akumulacija estrihov je na~elno velika. ê ogrevna mo~ toplotne ~rpalke zado{~a, da boste uporabljali samo MT, potem vsekakor svetujem dvotarifno merjenje. ê pa boste uporabljali T^ predvsem takrat, ko so zunanje temperature vi{je in zaradi tega ugodnej{i COP T^, pa je morda primernej{e enotarifno merjenje. Svetujem vam, da izberete dvotarifni {tevec in nekaj ~asa spremljate svojo porabo. Ko boste spoznali svoje navade, sko~ite na primerjalnik ponudb

in primerjajte. Vendar ni nujno, da je najcenej{i ponudnik najbolj{i, upo{tevajte tudi druge storitve, ki jih nudijo nekateri ponudniki.

Spremljanje porabe olja ANEJ: Ogrevamo se na kurilno olje. Sedaj imamo na gorilnik povezan merilnik, ki meri porabo kurilnega olja, podatke osebno vsako jutro zabeleìm in jih nato vnesem v tabelo v excel. Zanima me, ~e veste za kak{no re{itev kako bi se tole avtomatsko beleìlo. Porabo spremljam, da vidim koliko olja smo è porabili ter

kak{na je bila dnevna poraba, hkrati beleìm tudi zunanjo temperaturo. Odgovor: Z beleènjem dnevne rabe energenta in zunanjih temperatur zraka (pomembni so podatki ob 7:00, 14:00 in 21:00) lahko najdete morebitna odstopanja od pri~akovane porabe in takoj ukrepate. Dobro je {e, da beleìte na~in rabe hi{e (notranje temperature zraka in obodnih ploskev, prezra~evanje, pojav plesni, raba vode, odsotnost…) in ocenite vpliv teh dogodkov na rabo energije. Avtomatsko beleènje podatkov je trd oreh za energetske svetovalce, pa prava malenkost za ra~unalni~arje. Nadzor in optimizacijo delovanja energetskih sistemov nudi ve~ izvajalcev. Nasvete o zmanj{anju rabe energije najdete tudi na spletni strani www.energetsko-ucinkovite-soseske.si

Prehod iz kurilnega olja na pelete MARKO: Stanovanje in sanitarno vodo v zimskem ~asu ogrevamo s kurilnim oljem. V poletnem ~asu toplo vodo ogrevamo s kolektorji (po potrebi pa z elektriko). Problem, ki ga imam pri zamenjavi trenutne pe~i na olje s pe~jo na pelete je v dimnem priklju~ku. Trenutno imamo dimni priklju~ek premera 110 mm. Ko

sem pri ponudnikih vpra{al o tem, mi nekateri niso znali odgovoriti, nekateri pa da bi bilo potrebno izmeriti vlek dimnika. Sedaj me zanima, ~e ima pe~ ve~ji dimni priklju~ek ali se lahko vstavi vmes cev za prehod iz ve~jega na manj{i premer? Odgovor: Dimnik je zatesnjen cevovod za varno odvajanje produktov zgorevanja na prosto. Ustrezati mora zahtevam po`arne varnosti in zdravstvene primernosti. Dimnik deluje s podtlakom ali nadtlakom in mora biti usklajen s potrebami in lastnostmi kurilne naprave, energenta in objekta. O primernosti dimnika za novo kurilno napravo vpra{ajte dimnikarja, ki vsako leto hodi v va{o hi{o in jo pozna. Morebitne improvizacije dimni{kega priklju~ka odsvetujem. Zamenjavo kurilne naprave naj dolo~i projektant strojnih instalacij. Nestrokovne zamenjave niso varne, so neu~inkovite, in niso poceni, ~eprav privar~ujete nekaj evrov za strojnega projektanta. Nekateri peletni kotli imajo dimni{ki priklju~ek premera 100 mm, morda je tak kotel ustrezna izbira za vas.

Kondenz iz nape Sebastjan: Na strehi imam {tiri odzra~evalne sete (odu{nik, 2 x ventilator in napa). Cevi so speljane med {pirovci nad dobro (30 cm) izolirano mansardo. Podstreha je hladna. Cevi so izolirane z armaflexom v debelini 10 mm. V zimskem ~asu vse cevi znotraj kondenzirajo in to tako mo~no, da so sifoni polni v 3 tednih. Ni prav prijetno gledati kako kondenz te~e iz zra~nikov in nape. Kaj sem naredil narobe? Odgovor: Zrak je me{anica plinov, med njimi je tudi vodna para. Ima pa zrak zna~ilnost, da topel sprejme ve~ vodne pare kot hladen. Ko se topel vlaèn zrak ohladi, vlaga v zraku kondenzira v vodne kapljice in izlo~i. Isto se dogaja v va{em zra~niku. Vlaèn zrak iz kuhinje odvajate skozi cev, ki delno poteka po hladnem podro~ju. êprav je toplotno izolirana, ni dovolj. Kako prepre~iti, da vam iz nape ne bo kapljal kondenzat?

ê lahko v sifon vgradite odtok, ga lahko ne{kodljivo odvajate. Druga mo`nost je, da ventilatorja in napa obratujejo dalj ~asa, da se cev segreje nad temperaturo kondenzacije. Ĺ e kak nasvet boste dobili pri energetskem svetovalcu v va{i bliìni. Pokaìte mu fotografije, risbo, detajle. Seznam svetovalcev je na www.ensvet.si

Ogrevanje sanitarne vode Darko: V stanovanju imam plinski sistem za ogrevanje sanitarne vode in radiatorsko ogrevanje prostorov. Razmi{ljam, da bi vgradil elektri~ni bojler 50 l, za ogrevanje sanitarne vode, ki bi ga povezal na obstoje~i vodovodni sistem za sanitarno vodo. Rad bi va{e mnenje o smotrnosti vgradnje, ter mo`nih te`avah, ki lahko nastanejo pri neustrezni priklju~itvi - varnostni vidiki. Odgovor: Plinski sistem za ogrevanje stanovanja in pripravo tople vode je enostaven in zelo pogost. Najprej o mo`nih energentih. Zemeljski plin je okolju najprijaznej{i energent med

fosilnimi gorivi, je energent 21. stoletja, svetovnih zalog je dovolj. V produktih zgorevanja je veliko vlage, zato ga je primerno uporabljati v kondenzacijskih grelnikih v povezavi z nizkotemperaturnim ogrevalnim sistemom. Po plinski cenovni revoluciji stane kilovatna ura koristne energije okoli 0,06 â&#x201A;Ź. Uteko~injen naftni plin UNP je zelo primeren energent v zgradbah, ki bodo ~ez nekaj let priklju~ene na omre`je zemeljskega plina. Prednost UNP pred kurilnim oljem je v mo`nem ~istej{em zgorevanju, enostavnej{ih kondenzacijskih grelnikih in v celostni oskrbi objekta (ogrevanje, priprava sanitarne vode, kuhanje). Cenovno je uvr{~en med dra`je energente, kilovatna ura koristne energije stane nad 0,15 â&#x201A;Ź. Elektrika je predraga in zlasti predragocena energija za pripravo tople vode, v novogradnjah je celo prepovedana. Podobno velja za ogrevanje, prepoved

rabe elektrike za ogrevanje velja è od leta 1984, izjemoma je dovoljena raba elektrike za toplotne ~rpalke ali za termoakumulacijske pe~i. Kilovatna ura koristne energije stane pribli`no 0,16 â&#x201A;Ź. Ĺ e nekaj o plinskih grelnikih, saj se med seboj zelo razlikujejo. Atmosferski plinski grelniki so enostavni in varni, ob ustrezni rabi. Za zgorevanje uporabljajo zrak iz prostora, dimni plini pa se odvajajo preko nape v dimnik, zato mora biti urejen dovod zraka v prostor, obi~ajno z re{etko v zunanji steni. ê uporabniki zaprejo odprtine za dovod zraka in z odvodnimi ventilatorji ali druga~e ustvarjajo podtlak v prostoru, so ti grelniki zelo nevarni. Sicer so è nekaj let prepovedani v novogradnjah in se jih ne sme vgrajevati niti ob zamenjavi, vendar bodo {e desetletja v premnogih gospodinjstvih koristili temu namenu. Najkasneje ob menjavi oken in tesnitvi prezra~evalnih odprtin, je potrebno te grelnike zamenjati s kondenzacijskimi, ki imajo urejen dovod zraka za zgorevanje od zunaj. Za segrevanje tople vode dajte prednost energiji sonca. Vsaka stavba naj bi imela vgrajene sprejemnike son~ne energije za segrevanje vode. Le tam, kjer ni pogojev za rabo son~ne energije, izbe-

rite segrevanje z drugimi obnovljivimi viri energije ali s toplotno ~rpalko. To velja za vse enostanovanjske, ve~stanovanjske, poslovne, po~itni{ke in druge stavbe. ^e prebivate v ve~stanovanjski stavbi, pa se s solastniki ne morete dogovoriti o skupni investiciji, lahko vgradite lastni grelnik vode s toplotno ~rpalko. Na tr`i{~u je pestra ponudba 100 l stenskih grelnikov s toplotno ~rpalko, nekoliko vi{ja cena pa se povrne v pribli`no {tirih letih. Dodatni elektri~ni bojler 50 l k obstoje~emu plinskemu grelniku ni primerna izbira.

Poraba vseh porabnikov elektrike Cirila: Ali lahko prosim sporo~ite okvirno mese~no porabo elektrike za TV sprejemnik (cca 10 let star Philips, 32''), eno leto star notebook in radio. Odgovor: Na va{e vpra{anje navajam dva odgovora. Prvi odgovor terja malo va{ega dela: za vsako elektri~no tro{ilo so navedeni podatki o priklju~ni mo~i, za manj{a tro{ila v vatih (W), za ve~ja v kilovatih (kW). To mo~ pomno`ite s {tevilom ur, ko ja ta aparat dnevno vklju~en in s {tevilom dni v mesecu. Enostavno, ~e ima prenosni ra~unalnik priklju~no mo~ 100 W in je vklju~en 5

ur dnevno, porabi 500 Wh, oz. 0,5 kWh dnevno, v 30 dneh je to 15 kWh, oz. 180 kWh letno. Drugi odgovor se naslanja na povpre~ne vrednosti, ki jih objavljajo dobavitelji elektri~ne energije. Podatke sem povzel po http://www. elektro-energija.si/1/Gospodinjstva/ Ucinkovita-raba/Podatki-o-porabiaparatov.aspx, podobna navodila nudijo tudi drugi dobavitelji elektrike. Televizor: 210 kWh/leto, zabavna elektronika ali ra~unalnik: 160 kWh/leto. Ra~unalniki, glasbeni stolpi, telefoni, faxi, alarmne naprave in drugi aparati s STAND BY mo`nostjo porabijo precej elektri~ne energije, ~eprav se tega pogosto sploh ne zavedamo. Hkrati pa vas {e obve{~am, da posamezni dobavitelji elektrike posojajo priro~ne merilne sete za merjenje rabe energije, recimo https://www.elektro-energija.si/1/

Gospodinjstva/Storitve/Poisci-potratneza. aspx?TabId=390. Napravo lahko tudi kupite, v trgovinah, sem jo videl po ceni 15 EUR. Merilnik priklju~ite v vti~nico, nato v merilnik priklju~ite {e aparat. Priporo~ljivi ~as merjenja je en teden. Zlasti za tro{ila, za katera sploh ne veste, da tro{ijo elektriko, vas bo podatek o porabi presenetil. Predvsem so to hladilnik, zamrzovalna skrinja, elektri~ni bojler. Na spletni strani Energetsko u~inkovite soseske boste na{li nasvete, kako zni`ati rabo energije v gospodinjstvu za 20% ali ve~. Potrudite se, spremenite svoje navade, razbremenite okolje in prihranite denar.

Izolacija hi{e SIMON: Imamo staro dvostanovanjsko hi{o, 2 krat po 110 kvadratnih metrov, visoki stropi 3,3 metra, podkletena, fasada nima izolacije. Stene so debele 55 cm, okna nova, odli~na, stropi niso betonski. Torej tramovje, trstika, pesek, omet. Podstre{je prazno, polo`eno le 5 cm steklene volne. Poraba 3.500 litrov, kurilno olje. Zanima ali bi z

bolj{o izolacijo podstre{ja veliko naredil? Predevidevam da mi iz spodnjega stanovanja toplota uhaja v zgornje, iz zgornjega pa na podstre{je. Izolacijo fasade, glede na zelo veliko povr{ino, ocenjujem, da se mi ne spla~a. Investicija ni majhna. Kaj menite? Ali je toplotna ~rpalka voda zrak primerna za tak{no hi{o? Odgovor: Stara hi{a brez toplotne izolacije je potratna. Za ogrevanje 220 m² porabite 3.500 l kurilnega olja letno, kar ka`e na energijsko {tevilo 160. Za novogradnje je dovoljeno energijsko {tevilo pribli`no 50, pasivne hi{e pa

imajo energijsko {tevilo pod 15. Svetujem, da celovito obnovite hi{o, da boste zni`ali rabo energije vsaj na 25 kWh na m2 stanovanjske povr{ine. Ukrepe lahko izvedete postopoma. Za za~etek vgradite toplotno izolacijo iz mineralne volne na plo{~o podstrehe v debelini 30 cm. Pri~akovan prihranek je 600 l kurilnega olja letno. Naslednji ukrep je vgradnja 10 cm toplotne izolacije iz ekspandiranega polistirena pod strop kleti. Pri~akovan prihranek je 1.200 l kurilnega olja letno. Samo s tema ukrepoma boste razpolovili porabo kurilnega olja. Oceno prihrankov sem naredil z enostavnim programom http:// www.daneszajutri.si/izracunaj-prihranek/, ki ga je tovarna Knauf objavila na svoji spletni strani. Pred izvedbo ukrepov naj vam arhitekt ali energetski strokovnjak naredi to~nej{i izra~un mo`nih prihrankov. Za tako potratno hi{o ni primerna toplotna ~rpalka. Svetujem vam, da hi{o najprej izolirate. • Na vpra{anja odgovarja energetski strokovnjak Matja` Valen~i~

Ko kupujete ~istilno napravo, zahtevajte ODLI^NOST! I{~ete trajno, zanesljivo in var~no re{itev za odpadne vode iz gospodinjstva? Potem je ~istilna naprava AQUAmax®, ki smo jo razvili v sodelovanju z enim vodilnih nem{kih podjetij na podro~ju ~istilnih sistemov za biolo{ke ~istilne naprave – s podjetjem ATB, odli~na re{itev za vas. Popolnoma biolo{ka ~istilna naprava AQUAmax®, ki deluje na principu reguliranega dovajanja kisika (aeracije), je primerna za vsa gospodinjstva, saj lahko u~inkovito in na naravi prijazen na~in `e v samo enem dnevu povsem o~isti tudi ve~ kot 150 litrov odpadnih voda iz gospodinjstva na osebo – brez dodajanja kemi~nih in biolo{kih preparatov, in to do tak{ne stopnje, da so parametri o~i{~ene vode na izpustu tudi do polovice manj{i od zakonsko zahtevanih.

5+ za AQUAmax® + ZNATEN PRIHRANEK – zaradi cenej{ega prevoza, vgradnje, vzdr`evanja, praznjenja in porabe elektri~ne energije tudi do 1000 evrov prihranka v prvih treh letih od nakupa. + ZANESLJIVO DELOVANJE – nesli{no in povsem avtomatizirano, brez dodatnega praznjenja prekatov, nastavljanja ventilov ali dodajanja biolo{kih in kemi~nih preparatov – njeno delovanje lahko opcijsko nadzorujete

prek svojega mobilnega telefona. + PREVERJENA REŠITEV – vrhunski nem{ki ~istilni tehnologiji zaupa kar 60.000 zadovoljnih kupcev po vsem svetu, 35 let tradicije podjetja Zago`en na podro~ju izdelkov za vodovod in kanalizacijo s poobla{~enim servisom pa je zagotovilo za to, da bodo za vgradnjo, priklop in redno vzdr`evanje va{e ~istilne naprave AQUAmax® dolgoro~no poskrbeli zanesljivi in odzivni slovenski strokovnjaki. + DELUJE TUDI V VAŠI ODSOTNOSTI – pono~i in ko ste v slu`bi ali na dopustu, ~istilna naprava AQUAmax® samodejno preklopi na var~evalni na~in delovanja in se

ob pove~anem dotoku avtomatsko vrne v normalno delovanje. + ZAJAMÊNA KAKOVOST in VARNOST NAKUPA – 50 let zahtevane ìvljenjske dobe ohi{ja, 2 leti garancije za vse tehni~ne dele, ~istilna naprava je uvr{~ena na seznam Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije, vsi potrebni mednarodni certifikati in oznaka CE, ISO 9001:2008. Zahtevajte ODLI^NOST! Izberite AQUAmax® in izkoristite ugodne spomladanske cene in subvencije ob~in. Zagoèn, d.o.o., Cesta na Lavo 2 a, 3310 @alec T: +386 (0)3 713 14 49, M: +386 (0)51 388 390 cistilne.naprave@zagozen.si, www.zagozen.si, www.cnaquamax.si/sl/

EKOLO[KI KREDITI

Ogrevanje objektov in sanitarne vode Eko sklad v okviru poziva 49OB13 za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne vode nudi kreditiranje za KONDENZACIJSKE KOTLE, TOPLOTNE POSTAJE ZA DALJINSKO OGREVANJE, PREZRA^EVANJE Z VRA^ANJEM TOPLOTE, SOLARNE SISTEME, TOPLOTNE ^RPALKE za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, ter KOTLOV NA LESNO BIOMASO - na polena, pelete ali sekance. Pri kotlih na lesno biomaso mora imeti kurilna naprava, skladno z zahtevami standarda SIST EN 303-5, toplotno-tehni~ne karakteristike: izkoristek pri nazivni toplotni mo~i mora biti ve~ji ali enak 90 %, vrednost emisij celotnega prahu mora biti manj{a od 40 mg/m3, vrednost emisij ogljikovega monoksida pa manj{a od 500 mg/m3.

Pogoji za kreditiranje kotlov in pe~i na lesno biomaso Eko sklad dodeljuje eko kredite za vgradnjo peletne pe~i z vodnim toplotnim prenosnikom (kamin), ki bo priklopljena na centralno ogrevanje, pa mora imeti, skladno z zahtevami standarda SIST EN 14785,

toplotno-tehni~ne karakteristike: izkoristek pri nazivni toplotni mo~i mora biti ve~ji ali enak 90 %, vrednost emisij celotnega prahu mora biti manj{a od 20 mg/m3, vrednost emisij ogljikovega monoksida pa manj{a od 250 mg/m3. Vrednosti emisij kurilne naprave morajo biti dolo~ene pri normni temperaturi 273ÂşK in tlaku 101,3 kPa, ter ra~unski vsebnosti kisika 13 % v suhih dimnih plinih. Naprava z ro~nim polnjenjem goriva (npr. s poleni) mora imeti prigrajen vodni toplotni zbiralnik s prostornino najmanj 12 l na liter polnilnega prostora z gorivom, vodni toplotni zbiralnik pa mora imeti prostornino najmanj 55 l na kW nazivne toplotne mo~i naprave. Naprava z avtomatskim polnjenjem goriva (npr. s peleti, sekanci), z izjemo peletne pe~i z vodnim toplotnim prenosnikom (kamina), mora imeti prigrajen vodni toplotni zbiralnik s prostornino najmanj 20 l na kW nazivne toplotne mo~i naprave. Vodnega toplotnega zbiralnika ni potrebno prigraditi napravi z avtomatskim polnjenjem goriva in z mo`nostjo

regulacije mo~i takrat, ko kurilna naprava dosega vrednosti emisij snovi v zrak skladno z zahtevami tega javnega poziva tudi pri najmanj{i nastavljivi mo~i kurilne naprave (ni`ja ali enaka 30 % nazivne mo~i), dolo~ene po standardu SIST EN 303-5.

Naprave za pridobivanje elektri~ne energije do 50 kW Eko krediti Eko sklada so namenjeni tudi za namestitev naprav oz. izgradnja objektov za pridobivanje elektri~ne energije s pomo~jo sonca, vode ali vetra z nazivno mo~jo do 50 kW ter naprav za mikro soproizvodnjo toplote in elektri~ne energije z visokim izkoristkom in nazivno mo~jo naprave do 50 kW. Javni poziv je odprt do objave zaklju~ka poziva v Uradnem listu zaradi dodelitve vseh sredstev, vendar najkasneje do 31.1.2014. â&#x20AC;˘ Jo`ica Ekart, vir EKONOVICE, EKO SKLAD

Nakup

Preprosto prihranim. Pika.

do obrokov brez obresti

VPe k>r potre?ujete W> Dr>Anjo in opremo S>ĹĄeD> Aom> ,?iĹĄĹ&#x2022;ite n>ĹĄe poPloS>lni@e po SPej 0loSeniji in Pe prepriĹ&#x2022;>jte Centri Tehnike: â&#x20AC;˘ jAoSĹĄĹ&#x2022;in> - Center 2eFnGIe HBMTÄ&#x2019;Ĺ&#x2013;Gn? 4GN?TQI? A â&#x20AC;˘ reÄ&#x2019;i@e z Center 2eFnGIe reÄ&#x201C;GAe

CeQt? QTM@MBe â&#x20AC;˘ $ornj> />ADon> - Center 2eFnGIe %MrnH? 0?BEMn? *HStMKerQI? A %MrnH? 0?BEMn? â&#x20AC;˘ Koper - Center 2eFnGIe )MNer )MJMBTMrQI? AeQt? â&#x20AC;˘ KrĹĄko - Center 2eFnGIe )rÄ&#x2019;IM

CeQt? IrÄ&#x2019;IGF Ä&#x201C;rteT â&#x20AC;˘ Lju?lj>n> - Center 2eFnGIe Ĺ&#x2022;rnSĹ&#x2013;e .Mt I QeHKGÄ&#x2019;Ĺ&#x2013;S â&#x20AC;˘ Ljutomer Center 2eFnGIe 4eQn? *HStMKer ?@GnQI? *HStMKer â&#x20AC;˘ *>ri?or - Center 2eFnGIe +?rG@Mr 2rÄ&#x201C;?Ä&#x2019;I? AeQt? â&#x20AC;˘ *urPk> 0o?ot> - Center 2eFnGIe +SrQI? 1M@Mt? .JeQe â&#x20AC;˘ /oD>ĹĄk> 0l>tin> - Center 2eFnGIe

0ME?Ä&#x2019;I? 1J?tGn? 2rÄ&#x201C;GÄ&#x2019;Ĺ&#x2013;e â&#x20AC;˘ PoPtojn> - Center 2eFnGIe .MQtMHn? 2rÄ&#x201C;?Ä&#x2019;I? AeQt? â&#x20AC;˘ Ptuj Center 2eFnGIe .tSH -rKMÄ&#x2019;I? AeQt? â&#x20AC;˘ 0eSni@> - Center 2eFnGIe 1eTnGA? 1?TQI? AeQt? @ â&#x20AC;˘ 0loSenPk> iPtri@> - Center 2eFnGIe 1JMTenQI? GQtrGA? *HS@JH?nQI? AeQt? â&#x20AC;˘ 0loSenPke Konji@e - Center 2eFnGIe 1JMTenQIe )MnHGAe "eJ?TQI? AeQt? â&#x20AC;˘ Velenje - Center 2eFnGIe )GBrGĹ&#x2013;eT? AeQt? â&#x20AC;˘ Ä?>le@ - Center 2eFnGIe Ä&#x2018;?JeA CeJHQI? AeQt? â&#x20AC;˘ in ĹĄe oPt>le tehniĹ&#x2022;ne proA>j>lne P toSrPtno ponuA?o

M â&#x20AC;&#x201C; TEHNIKA, d.d., Pot k sejmiĹĄÄ?u 32, Ljubljana â&#x20AC;&#x201C; Ä&#x152;rnuÄ?e

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Dejstvo o fotovoltaiki nizek oglji~ni odtis Son~ne elektrarne obratujejo z zelo nizkim oglji~nim odtisom in v naravno okolje ne spu{~ajo nobenih emisij ogljikovega dioksida. V primerjavi s tradicionalnimi fosilnimi gorivi ali nuklearnimi tehnologijami zagotavljajo velike okoljske koristi. ^e razmi{ljamo o razvoju nizkooglji~ne dru`be je fotovoltaika eden od najbolj samoumevnih virov energije, saj je oglji~ni odtis son~nih elektrarn tudi do 65-krat ni`ji (16-32 g CO2eq/kWh) kakor oglji~ni odtis proizvodnje elektri~ne energije iz fosilnih goriv (300-1.000 g CO2eq/kWh). Manj{e, posredne emisije CO2 se nana{ajo na energijo, porabljeno v proizvodnem procesu sestavnih delov za son~ne elektrarne. Tudi te posredne emisije je mo`no izni~iti, v kolikor proizvajalec uporablja elektri~no energijo proizvedeno s pomo~jo fotovoltaike. Oglji~ni odtis proizvodnje elektri~ne energije s pomo~jo fotovoltaike nenehno pada zaradi: • zmanj{evanje koli~ine uporabljenega materiala,

• zvi{evanja u~inkovitosti sistemov za pretvorbo son~ne energije v elektri~no energijo, • zmanj{anja porabe energije, ki izhajajo iz izbolj{anja proizvodnih postopkov, • recikliranja materialov, • dalj{anja `ivljenjske dobe fotovoltai~nih modulov • izbolj{ane logistike skozi industrijsko integracijo v celotni proizvodni verigi. Zdru`enje slovenske fotovoltai~ne industrije

3 1 0 2 A J A OD 1. M ENE NIZJE C NE ELEKTRIC E ENERGIJ www.energijaplus.si 080 21 15

Avto solarna streha V-Tent

(ZSFI) – GIZ

V tent je zanimiva idejna re{itev, ki jo je zasnoval tur{ki inovator Hakan Gürsu in sicer za pokrivanje, varovanje in polnenje vozil. Zlo`ljiva fotovoltai~na varnostna streha je namenjena za osebna in javna parkiri{~a, za parkiranje avtomobilov pa je mo`na tudi v obliki najema za pla~ilo. S preprostim vmesnikom lahko uporabniki izberejo, koliko ~asa ga uporabljajo in pla~ajo s kreditno kartico. Voznik lahko do sistema dostopa na daljavo prek vmesnika pametnih aplikacij. Zasnovan je s pro`nimi solarnimi moduli, vgrajenimi v laminirano ve~plastno tekstilno oblogo, ki dr`i prilagodljive son~ne kolektorje. Notranja plast je prekrita z odsevnim materialom z mikro prezra~evalnimi cevmi za prepre~evanje pregrevanja avtomobilske solarne strehe. •

Z vse naše kupce s 1. majem Za 2013 znižujemo cene električne 2 energije za 3,19 %. In pri tem ne e delamo razlik. d Zn Znižanje cen velja za vsa gospodinjstva, tudi za tista, ki so go si s posebnimi ponudbami ﬁksirala cene za nekaj let naprej (do konca cen 2015). 2015

Prihranimo skupaj. Prih Seve pa v Energiji plus ne Seveda pozabljamo tudi na vse, ki še niste pozab naši na ši k kupci. Za vas večkrat letno pripravljamo posebne ponudbe. priprav Zato spremljajte našo spletno Zat stran www.energijaplus.si.

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Tehnologija za maksimalen izkoristek sonca

rhsol d.o.o. je mlado inènirsko podjetje, z bogatimi izku{njami na podro~ju projektiranja, montaè ter vzdrèvanja son~nih elektrarn. Pohvalimo se lahko z ve~ kot 5 MW postavljenih ter 19,5 MW projektiranih elektrarn. Na{o uspe{nost pripisujemo strokovnemu pristopu, znanju, izku{njam ter kakovostnim komponentam, ki jih vgrajujemo v na{e sisteme. Za dobro delovanje son~ne elektrarne in doseganje predvidenega donosa, je potrebno redno spremljati njeno delovanje in opravljati vzdrèvalne preglede ter dela. Dnevno preko nadzornih sistemov nadzorujemo delovanje kar 34 son~nih elektrarn, vendar se {tevilo le teh dnevno pove~uje. Nadzor deluje tako, da v primeru nepravilnosti nemudoma obvesti lastnika elektrarne in nas, ki napako odpravimo in prepre~imo ve~ji izpad dohodka investitorja. Nadzor vzpostavimo s kakr{no koli opremo elektrarne. Strankam omogo~imo vpogled v delovanje njihove elektrarne preko spleta. Z na{im strokovnim znanjem se lahko izognete ve~ dnevnemu izpadu proizvodnje, saj morebi-

tno okvaro takoj opazimo in jo s hitrim posredovanjem odpravimo. Na{ obseg vzdr`evanja elektrarne vklju~uje 24 urni nadzor, redni letni pregled z najnovej{imi napravami, popravilo in zamenjavo vseh komponent ter intervencijsko posredovanje ob nepravilnostih.

Za maksimalen energijski izplen Klasi~ni fotonapetostni sistemi za proizvodnjo elektri~ne energije imajo zaradi svoje zgradbe nekatere pomanjkljivosti, ki se odra`ajo v slab{i energijski u~inkovitosti in tudi v slabi

po`arni varnosti. Napredna tehnologija SolarEdge, podjetja Arhsol (v sodelovanju s podjetjem A-sol), zagotavlja maksimalen energijski izplen, kakor tudi nadzor nad delovanjem posameznega PV modula. Primerna je za vse uporabnike, tako gospodinjske, poslovne, industrijske, kakor tudi za ve~je solarne parke. SolarEdge proizvaja optimizatorje mo~i, visoko zanesljive PV razsmernike ter ponuja spremljanje delovanja vsakega modula in detekcijo napak preko spletnega portala.

Prednosti sistema SolarEdge Zagotavlja nam popoln pre-

gled nad delovanjem sistema in zaznavanje napak v sistemu na daljavo (prikaz delovanja posameznega modula, prikaz celotnega sistema na virtualni shemi elektrarne, samodejna zaznava in javljanje napak v sistemu, lahek dostop do spletnega portala iz ra~unalnika in pametnega telefona). Omogo~a pove~an energijski donos in hitrej{e povra~ilo investicije zaradi MPPT na posameznem modulu (brez izgub zaradi razli~nih izhodnih mo~i modulov, delnega sen~enja ter izgub zaradi razli~nega staranja modulov). Omogo~a maksimalni izkoristek dane povr{ine (v isti niz je mo`no povezati module z razli~nimi orientacijami in nakloni, razli~nih tipov modulov). Nudi ve~jo varnost med montaò, vzdrèvanjem, v primeru ga{enja poàra in drugih izrednih primerih (zagotovljena je varna napetost v nizu, ki je enaka {tevilu optimizatorjev krat 1 V). V zadnjih letih se je razvoj tehnologije izkori{~anja son~ne energije, pri pretvorbi v elektri~no, usmeril v izbolj{anje varnostnih zahtev in pove~anju u~inkovitosti samega sistema. Z izbiro naprednega fotonapetostnega sistema se bo investicija v nalo`bo najhitreje povrnila. â&#x20AC;˘ Andrej Arh

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Odpornost son~nih kolektorjev na upadanje njihove u~inkovitosti

den najpomembnej{ih kriterijev pri izbiri son~nih kolektorjev bi morala biti njihova dolgoro~na odpornost na vremenske vplive in upad u~inkovitosti v celotni `ivljenjski dobi. Od kolektorja je kupec upravi~en pri~akovati visoko stopnjo u~inkovitosti {e desetletja po njihovi namestitvi. Son~ni kolektorji so trajno izpostavljeni atmosferskim vplivom, ki lahko pogojujejo skraj{anju njihove `ivljenjsko dobo in zmanj{anju u~inkovitosti. De`, sonce, prah, oksidacija, sneg, led, to~a, ekstremne temperature in njihove hitre spremembe, veter, UV sevanje, itd lahko vplivajo na dolgoro~no u~inkovitost kolektorjev. Tu vam podajamo nekaj najpomembnej{ih sestavnih delov son~nega kolektorja GreenLand Systems ki so garant za njihovo odli~no u~inkovitost tudi {e leta po njihovi instalaciji. Vakuumska cev kolektorjev GreenLand Systems je narejene iz borosilikatnega stekla debeline 2,7 mm s prepustnostjo IR svetlobe preko 94%. Steklo je

enojno, tako da je v vakuumu celotna notranjost cevi. Brez po{kodbe lahko steklo zdr`i udarce to~e premera 3,5 cm, celo ~e bi ta padala pravokotno na stekleno cev. Visoki vakuum je v ceveh zaradi zmanj{anja konvekcijskih toplotnih izgub, ter zaradi za{~ite vseh notranjih, aktivnih delov kolektorja pred zunanjimi vplivi. Absolutni tlak v ceveh je pod 0,001Pa. Dolgotrajna stabilnost vakuuma je zagotovljena s pazljivo konstruiranimi odjemniki, katerih naloga je absorbiranje molekul, ki se s~asoma sprostijo s povr{ine materialov v vakuumu. Absorber in Heat Pipe cev sta hladno varjena z UZ, tako da

Kolektorji so kos tudi mo~nemu vetru

dobimo odli~en prenos toplote med absorberjem in cevjo. Sam bakren absorber je prevle~en s TINOX prevleko, ki v najve~ji mo`ni meri prepre~uje konvekcijo. Ker sta ta dva aktivna dela kolektorja dejansko v vakuumu tudi nista podvr`ena vplivom iz okolice kot so oksidacija, kondenz, prah. To je zelo pomembna prednost pred tehnolo{ko zaostalimi kolektorji z dvoslojnim steklom, katerim u~inkovitost celotno `ivljenjsko dobo vztrajno in vse hitreje pada. Tesnjenje med stekleno cevjo in kovinsko prirobnico na zgornji strani cevi je izvedeno z najnovej{o tehnologijo, brez uporabe tesnil, kar zagotavlja dolgoletno zanesljivost spoja kovine s steklom. Ker son~ni kolektorji GreenLand SystemsÂŽ

ne uporabljajo tesnil, ne trpijo zaradi izgube vakuuma in vam zato lahko priznavamo 10 letno garancijo. Ogrodje kolektorja je narejeno iz nerjave~ega jekla. Pritrditev cevi na ogrodje je izvedena s pomo~jo kovinskih objemk, brez uporabe plastike, ki bi lahko v nekaj letih preperela. Nizka toplotna inercija jim omogo~a izkoristiti energijo svetlobe tudi v kratkih intervalih ugodnej{ega vremena. Najsodobnej{a proizvodna tehnologija in uporaba najkvalitetnej{ih materialov kolektorjem GreenLand Systems zagotavlja dolgo `ivljenjsko dobo brez bistvenega zmanj{anja u~inkovitosti {e desetletja po namestitvi. â&#x20AC;˘ RS, Bio Planet

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Nov koncept priprave tople sanitarne vode

grevanje sanitarne vode je zaradi vse vi{jih sanitarnih standardov v zadnjih letih postalo predmet razvoja mnogih podjetij, ki se ukvarjajo s tovrstnimi re{itvami. Vse bolj se uveljavlja preto~na priprava sanitarne vode, ki jo ogrevamo v zunanjih prenosnikih toplote. Nagrajen Sonnenkraftov modul Podjetje Sonnenkraft je predstavilo dolgo pri~akovani modul, ki je plod dvanajstletnih raziskav njihovih in`enirjev. Ti imajo bogate izku{nje na podro~ju preto~nega ogrevanja sanitarne vode. Prvi odzivi na novo tehnologijo so odli~ni, saj je podjetje z njo osvojilo presti`no priznanje Plus X. To priznanje podeljujejo podjetjem, katerih proizvodi so {e posebej prilagojeni potrebam kon~nih uporabnikov. Med dobitniki nagrad so bili tudi Apple, BMW, General Electric in Sony. Nova generacija preto~nih modulov je opremljena z visokou~inkovitimi ~rpalkami, ki imajo zelo majhno porabo elektrike. Posebej zanimiv in inovativen je na~in nadzora temperature tople sanitarne vode, ki deluje po principu nadzora vrtljajev ~rpalke in ne potrebuje ve~ ter-

mostatskega me{alnega ventila. Modul je v osnovni izvedbi opremljen z dvema elektronskima senzorjema za merjenje pretoka, temperature in tlaka. Podatki se stekajo v centralni nadzorni sistem, ki je vgrajen v glavo obto~ne ~rpalke in krmili ogrevanje sanitarne vode. Osnovno izvedbo modula lahko raz{irimo {e s prigradnjo cirkulacijske ~rpalke za toplo vodo. Nadzorni sistem ima vgrajen ~asovnik in koledar, ki opazuje in pomni potro{njo tople sanitarne vode. Inteligentno krmiljenje ustvarja uporabni{ki profil kateremu prilagaja delovanje ~rpalke. Slednji se sproti posodablja in prilagaja uporabniku.

Brez zastajanja in oblog S povratnim vodenjem prekrmilnega ventila dose`emo toplotno slojenje in s tem ohranimo visoke eksergijske vrednosti toplote v hranilniku tople vode. S tem

uporabnikom zagotovimo najvi{ji nivo udobja ob najni`ji potro{nji toplotne in elektri~ne energije. V module so vgrajeni posebni prenosniki toplote, ki so zasnovani posebej za ogrevanje sve`e sanitarne vode. Razporeditev in oblika kanalov je tako zasnovana, da ne more priti do pojava zastojnih temperatur in je brez predelov, kjer bi voda lahko zastajala. S tem se izognemo tudi morebitnemu nabiranju vodnega kamna. Nova obloga modula ima odli~ne toplotnoizolacijske lastnosti in je zaradi svoje oblike prava pa{a za o~i. Oblika in barve se zato lepo zlijejo z novim oblikovnim konceptom iz Sonnenkraftove palete izdelkov za leto 2012. â&#x20AC;˘

SOLARNE TEHNOLOGIJE

eloten potencial son~nega sevanja za Slovenijo zna{a pribli`no 23.000 TWh, kar je nad 300-krat ve~ kot zna{a raba energije. Novej{e {tudije kaèjo, da je razpolo`ljivo pri obstoje~ih tehnologijah pribli`no 960 GWh na leto, kar je enako pribli`no polovici slovenskega deleà proizvodnje elektri~ne energije iz Nuklearne elektrarne Kr{ko, oziroma dobri tretjini letne elektrike iz dravskih elektrarn. Danes izkori{~amo le pribli`no 28 GWh, kar je le 3 % ocenjenega tehni~nega potenciala. V zimskem ~asu, ko je potreba po ogrevalni energiji najve~ja, dobimo pa àl le pribli`no 10-15 % celotne letne koli~ine son~ne energije. Podatki o letnem {tevilu ur son~nega obsevanja za nekatere slovenske kraje za leto 1993 kaèjo, da bistvenih razlik v trajanju oson~enosti ni, razen seveda v primorskem delu. Povpre~no dnevno globalno sevanje v Ljubljani je pribli`no 0.8 kWh/m² pozimi in do pribli`no 5 kWh/m² poleti. V vsem letu prejme kvadratni meter vodoravne sprejemne ploskve pribli`no 1100 kWh son~ne energije, od tega spomladi pribli`no 320, poleti 480, jeseni 190 in pozimi 110 kWh. V Sloveniji je bilo do leta 2008 instaliranih okoli 82.000 m² son~nih kolektorjev, ki proizvajajo letno skoraj 29.000 MWh energije. Z uporabo son~nih kolektorjev za pripravo tople vode v gospodinjstvih lahko v idealnih razmerah pri~akujemo prihranke energije tudi do 50 %. Vgradnja son~nih celic v Sloveniji trenutno sicer {e ne sledi tempu vgradnje kolek-

Zakaj prestrezati sonce Naredite izra~un ekonomike va{ega primera

torjev, vendar pa se è kaèjo pomembni rezultati na podro~ju sistemov za elektri~no oskrbo objektov, ki nimajo mo`nosti priklju~ka na omre`je. Tudi cenovno se izpla~a è nekje po 6 do 7 letih.

Ekonomika uporabe son~ni kolektor Pri prihrankih se primerja stanje prej/potem, kar pomeni, da je potrebna analiza va{ega primera. V kolikor `elite optimalno zmanj{anje stro{kov za ogrevanje sanitarne vode je smiselno za odlo~itev vklju~iti projektanta strojnih instalacij. Kdor ogreva sanitarno vodo s plinom, elektriko ali kurilnim oljem ima po vgradnji sprejemnika son~ne energije ve~je prihranke, kot kdor jo ogreva z drvmi ali toplotno ~rpalko. Kdor porabi veliko tople vode,

ima kraj{i ~as vra~ila investicije kot var~ne`. Za 4 ~lansko dru`ino je potrebna 6 m² velika povr{ina plo{~atih sprejemnikov son~ne energije, vgrajena na ju`ni stre{ini in grelnik sanitarne tople vode prostornine 300 l, (velikost sistema je ocenjena glede na pri~akovane navade uporabnikov in u~inkovitosti sistema). Letni doprinos koristne energije je pribli`no 2.700 kWh.

Izra~un mo`nega prihranka Pribli`na cena kWh pri UNP in elektriki je 0.17 €, pri kurilnem olju 0.15 in zastarelem kotlu, torej je prihranek, ~e vgradimo son~ni kolektor cca. 460 € pri UNP ali elektriki in 400 € manj{a letna poraba za ogrevanje sanitarne vode pri kurilnem olju.

Letno število ur sončnega sevanja v nekaterih slovenskih krajih POSTOJNA

1958

PORTOROŽ

2332

NOVO MESTO

1944

MURSKA SOBOTA

1935

MARIBOR

1893

LJUBLJANA

1891

CELJE

1899 0

500

1000

1500

2000

2500 (ur/leto)

Cena solarnega sistema z montaò in davkom po sedanjih cenah zna{a nekje 3.000 €, s subvencijo EKO sklada pa okoli 2.300 €. ê ra~unamo KOEL po 1,1 (s prevozom vred), je torej prihranek v primerjavi s uporabo kurilnega olja najve~ 440 €. ê investicija v son~ni kolektor zna{a 3.000 € in prihranek 400 € letno, se investicija povrne v dobrih 7 letih, s subvencijo Eko sklada pa v letu manj. Pri ogrevanju vode z elektriko so prihranki ve~ji, doba vra~ila pa kraj{a. Pri segrevanju vode s toplotno ~rpalko je prihranek ob prehodu na son~ni kolektor manj{i, rok vra~ila pa je pribli`no enak uporabni dobi sistema. Za to~en izra~un je potrebno upo{tevati lokacijo, lego in orientacijo va{e stavbe, energent in letno koli~ino porabljene sanitarne vode, kar vam opravi vsak dober projektant strojnih instalacij. Ve~ o ponudbi in koristih solarnih kolektorjev najdete na spletni strani www.varcevanje-energije.si: Zanimivo o solarnih sistemih, priloga virtualna revija • Joìca Ekart, Matja` Valen~i~, energetski svetovalec

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Thermomax ima 48% izkoristek

ovpre~ni izkoristki fotovoltaike zna{ajo 13%, avtomobilov 13%, motornih koles 20%, termoelektrarn pa 45%. Znano je, da so resni~ni in glavni krivci za onesna`enje in klimatske spremembe na planetu ravno nizki izkoristki energetskih in drugih naprav. Prav zato je nujno uporabljati in vgrajevati samo naprave s ~im vi{jim izkoristkom.

Vgrajen ima Heat Pipe sistem Kolektorji Thermomax spadajo med Heatpipe izvedbe. V ~rno obarvanih ceveh sonce ogreva metanol, aceton ali podobno teko~ino z nizkim vreli{~em. Te cevi so popolnoma zaprte in zataljene ter se nahajajo v vakuumskem steklenem ovoju, ki ima odli~ne toplotno izolacijske sposobnosti. Vakumirana dvostenska steklena cev je izdelana iz ìlavega varnostnega stekla, ki je izjemno odporno na temperaturo in udarce. Voda za ogrevanje pa kroì samo po zgornji pre~no postavljeni cevi, kjer od kolektorskih cevi prevzema prestreèno son~no toploto. Teko~ina v zastekljenih

metrom tega vakuumskega kolektorja zajeli 4 krat ve~ energije kot s fotovoltaiko enake kvadrature.

Pametni se pripravijo

Vakuumski kolektorji Thermomax bodo ogreli vodo tudi v delno obla~nem vremenu

ceveh se upari, odda toploto vodi, nato pa se uteko~ini in ste~e po cevi navzdol, kar se ves ~as samodejno ponavlja. Zato morajo ti kolektorji biti postavljeni pod kotom od 15Â° do 90Â°, zaradi ~esar jih lahko namestimo na streho, steno ali ob stavbo. Izmerjen izkoristek kolektorjev Thermomax zna{a kar 48%, kar potrjuje tudi certifikat Solar Keymark. Na splo{no lahko ra~unamo, da bomo s kvadratnim

Izkoristek vakuumskih kolektorjev je tako visok, da se jih zagotovo spla~a vgraditi

U~inkoviti son~ni kolektorji so danes samoumeven sestavni del vsake nizkoenergetske stavbe. Tudi, ~e jih graditelj ne bo takoj vgradil, je pametno è vnaprej dolo~iti njihov bodo~i poloàj in poti, po katerih bodo povezani z zalogovnikom toplote. Izku{nje so pokazale, da u~inkovitost ostane na najvi{ji mo`ni ravni, ~e so povezave med kolektorji in zalogovnikom toplote ~im kraj{e. Postavitev kolektorjev na obstoje~e stavbe je danes tehni~no nezahteven in hiter poseg, ki bo lastniku kmalu povrnil vloèn denar. Strokovnjaki podjetja Ellatron, ki te solarne sisteme vgrajujejo, pa bodo uredili tudi vse papirje za pridobitev subvencije. Zato je pomlad pravi ~as za premislek in vgradnjo tega zelo u~inkovitega sistema. @ivljenjska doba kolektorjev Thermomax je 25 let, zato jih vedno vgrajujemo tudi z mislijo na svoje otroke in vnuke. Ve~ informacij se nahaja na www.et-solar.si â&#x20AC;˘ Tihec

IN[TALACIJE

Uporaba in razvoj lepil Izbira lepil v odvisnosti od povr{ine Lepljenje plastike Izraz plastika zajema mnoìco sinteti~nih - polimernih materialov, med bolj poznane spadajo t.i. termoseti, termoplasti in elastomeri. Razli~ne kemijske strukture posameznih plasti~nih materialov in njihove fizikalne lastnosti, so najpomembnej{i faktorji za konstruiranje spojev s tehnologijo lepljenja s polimernimi materiali oz. lepili. Pri vseh materialih kot tudi pri plastikah, mora biti izpolnjeno: - lepilo mora imeti sposobnost omo~enja povr{ine, s tem mora biti povr{inska napetost plastike ve~ja ali enaka povr{inski napetosti lepila, - povr{ina mora imeti sposobnost tvorbe adhezije - tvorbo kemijske in fizi~ne povezave med lepilom in povr{ino. V kolikor pogoji niso doseèni, je polimerni material te`ko lepljiv ali pa se sploh ne spaja. Plasti~ni materiali nas pogosto presenetijo s problemom, da se lastnosti po volumnu (lastnosti materiala samega) kaèjo za druga~ne, kot so lastnosti povr{ine. Razlog za ta pojav je v sestavi polimernega materiala in/ali v procesu predelave. Šibek povr{inski sloj ima za posledico nizko trdnost zlepnega spoja, ne glede na izbiro lepila. Precej plastik ima nizko molekularno masno sestavo. Tak{en material vsebuje stabilizatorje, ne-reaktivne komponente, preostanke topil, in {e druga razli~na polnila. Vse na{tete komponente imajo lahko vpliv na lepljenje, ~e so prisotne na povr{ini ali v povr{inskem sloju. Zelo veliko polnil ima te`njo, da se giblje proti povr{ini, kjer se ustavijo in koncentrirajo. Tak{en vmesni sloj na povr{ini, ki ga lahko tvorijo polnila na povr{ini osnovnega materiala, precej zmanj{uje potencialno trdnost zlepnega spoja ali celo onemogo~a lepljenje.

Amorfne, termoplastne nepolnjene plastike, pogosto te`ijo k tvorbi razpok, ko pridejo v stik z dolo~enimi teko~inami (topili). Pojav se obi~ajno imenuje »stress cracking« oziroma napetostno pokanje, ki je zelo podobno pojavom v lomni mehaniki kovin. Najbolj ob~utljive plastike za napetostni lom so polikarbonati (PC), polimetil-metakrilati (PMMA), akrilo-nitril butadien stiren kopolimer (ABS) in polistiren (PS). Pokanje plastike je pogosto zaradi t.i. »zamrznitvene napetosti«, ki je posledica procesa predelave, ali pa je povzro~ena z u~inkom zunanje sile, ter, da mora medij z nizko molekularno maso, delovati na plasti~en material. Prav tako, lahko napetostno pokanje povzro~ajo lepila, dokler so v teko~em stanju. Ker se polimerni plasti~ni materiali precej uporabljajo, je zelo pomemben mehanizem prepre~evanja napetostnega loma, ki ga pri postopku spajanja z lepljenjem v ve~ini primerov odpravimo z: - naknadnim segrevanjem plasti~nih delov za zmanj{evanje notranjih napetosti, - med spajanjem se je dobro izogibati pritisku in deformiranju plasti~nih delov, - uporabo zelo hitro su{e~ih lepil, ki zmanj{ajo u~inek delovanja topila v lepilu, - v primeru uporabe sekundnih lepil prekomernim nanosom, - v primeru uporabe lepil, ki se strjujejo z UV svetlobo smo pozorni, da ni sen~nih leg, kjer ni dostopa UV svetlobe in zato tudi lepilo ostane teko~e in u~inkujejo topila v lepilu.

Lepljenje kovine Spajanje kovin s postopki lepljenja je dobilo pomen predvsem v zadnjih dvajsetih letih. Najve~ji razmah je dose`en v avtomo-

Izbira lepil v odvisnosti od površine KOVINE - KERAMIKA

STEKLO

PLASTIKE

GUMA

LES

Cianoakrilatna lepila, za male površine, dobra adhezija na različnih površinah Strukturna lepila, anaerobna in akrilna ter epoksi lepila za velike trdnosti adhezirazličnih površinah UV lepila, za prozorne materiale in površine Elastična lepila na bazi poliuretanov in silikonov

Avtor: mag. Marjan Poto~an

bilski industriji in industriji fine mehanike, kjer so dimenzije tako majhne, da je za spajanje primerna le {e tehnologija lepljenja. Druga panoga, v kateri se veliko spaja kovine z lepljenjem je strojegradnja in vzdrèvanje, kjer je tehnologija uporabe lepil in tesnilnih mas postala nepogre{ljiva. Polimeri z svojim na~inom delovanja precej olaj{ajo postopke konstruiranja, izdelave in montaè, ter zanesljivega delovanja sklopa ali konstrukcije. Lepljenje kovin je precej la`je in enostavnej{e kot lepljenje polimernih materialov, saj imajo kovine skoraj vedno dovolj veliko povr{insko napetost za oprijem lepila. Zato je priprava povr{ine la`ja kot pri polimernih materialih. Prav tako se zaradi togosti kovine predpostavlja, da se vsa obremnitev tako v elasti~nem, kot plasti~nem podro~ju prena{a z lepilom, v kolikor ni spoj druga~e oblikovan (valjasti spoji z vmesnimi prilegi). Nekoliko ve~ pazljivosti zahtevajo legirane kovine (nerjavno jeklo, aluminij), v smislu priprave povr{ine in strjevanja lepila. Kljub velikemu razmerju med trdnostjo lepil in kovin ( ve~ kot 1:10), pa lepila z svojo univerzalnostjo zelo uspe{no izpodrivajo konvencionalne metode spajanja in tesnjenja kovinskih sklopov in spojev. Kovine lepimo najpogosteje z anaerobnimi, akrilnimi in epoksi lepili. Mo`nosti lepljenja imamo tudi z cianoakrilatnimi lepili, vendar le takrat, ko imamo na elementih, ki jih lepimo zelo male obremenitve, saj so cianoakrilatna lepila zelo krhka in neelasti~na. Anaerobna lepila in tesnila, imajo na kovinah zelo dober oprijem in primerno elasti~nost za doseganje zadovoljivih trdnosti zlepnih spojev. Predvsem se anaerobna lepila uporabljajo za lepljenje valjastih elementov, lepljenje vijakov, tesnjenje kovinskih spojev in prirobnic.Za ravne in ploske zlepne spoje kovin so najprimernej{a akrilna in epoksi lepila, saj omogo~ajo dovolj veliko elasti~nost in odpornost na lu{~enje. Dodatno pogojuje izbiro lepil {e povr{ina oziroma velikost povr{ine, ki jo lepimo, saj ta v dolo~enih primerih vpliva na na~in in sistem strjevanja lepila. Primerno izbiro lepil glede na materiale, ki jih èlimo lepiti prikazuje slika. •

Loctite 55 ®

Tesnilna Tesnil lna vvrvica rvica 1150 50 m

+ gratis Unior klešče

Nagradna igra Z odgovori na vprašalnik, ki se nahaja v kompletu, sodelujete v nagradni igri za 28 delni set Uniorjevega orodja!

*Akcija traja od marca do maja 2013!

*Nakup ni pogoj za sodelovanje v nagradni igri. *Vprašalniki bodo na voljo na prodajnih mestih. *Prejemnik glavne nagrade bo obveščen po pošti.

Henkel Slovenija d.o.o., Industrijska ulica 23, SI-2506 Maribor

tel.: 02 22 22 288, fax.: 02 22 22 275

www.loctite.si

PREZRA^EVANJE

Var~no in enostavno prezra~evanje

ra~no zatesnjeni bivalni prostori so energetsko var~ni, brez prezra~evanja pa postanejo neprimerni za bivanje. To ob~utimo zlasti pozimi, ko so vonjave, izparine, vlaga in kro`enje prahu najintenzivnej{i, zra~enje pa zaradi var~evanja najslab{e. Zato z vgradnjo prezra~evalne naprave stanovalcem omogo~imo zdravo, brezskrbno in ugodno bivanje, ob najmanj{i porabi energije. Proizvajalcu tak{nih naprav, podjetju Klivent, smo zato postavili {tiri zanimiva vpra{anja.

Koliko ~asa povpre~no prete~e od naro~ila, izdelave projekta, do zaklju~ka monta`e prezra~evanja za povpre~no veliko enodru`insko hi{o? Zasnova sistema prezra~evanja je dokaj preprosta, ~e se na~rtovanja lotimo pravi ~as. Najbolje je, da strojne instalacije vri{emo takoj zatem, ko delo zaklju~i arhitekt. Zaradi tega bo vgradnja enostavna, brez ve~jih gradbenih posegov in zaklju~ena isto~asno kot vsa druga in{talacijska dela.

Ali lahko uporabnik nato sam opravi potrebno vzdr`evanje, na primer menjavo filtrov enkrat letno? Ena od ve~jih skrbi investitorja, ko se odlo~a za prezra~evalni sistem, so prah in bakterije v prezra~evalnem sistemu. Ve~ina prezra~evalnih naprav ima vgrajene filtre za cvetni prah, ki so zelo u~inkoviti

in prestre`ejo vse lete~e delce. Serija naprav Helios KWL omogo~a zelo preprosto ~i{~enje in vzdr`evanje, saj po snetju prednjega pokrova dobimo prost dostop do vseh delov naprave. Uporabnik lahko zato sam zamenja filtre, z vla`no krpo obri{e notranjost, o~isti toplotni izmenjevalec in nato napravo ponovno vklju~i. Samostojno in redno ~i{~enje zagotavlja nemoteno delovanje in vedno sve`, ~ist in primerno ogret zrak v bivalnih prostorih.

Ali je potrebno dogrevanje vstopnega zraka v zelo hladnih dneh? Energijsko u~inkovite prezra~evalne naprave imajo visok toplotni izkoristek, od 85% do 93%, kar pomeni da dovodnega zraka ni potrebno dogrevati, saj majhno izgubo toplote nadomesti obstoje~e ogrevanje v prostorih. V napravo pa mora biti skoraj vedno vgrajen predgrelec, ki deluje kot za{~ita pred zmrzaljo. Ko topel zrak iz prostora oddaja toploto preko izmenjevalca dovodnemu zraku, prihaja do kondenzacije na izmenjevalcu. Ta kondenz lahko v zelo hladnih dneh pomrzne in zapre pretok zraka skozi izmenjevalec toplote, to pa v hladnih dneh prepre~i vgrajeni predgrelec.

Ali naj prezra~evalni sistem deluje tudi kadar ni nikogar v stavbi? Namen prezra~evalnega sistema je, da deluje stalno. Pomembno pa je, da pravilno nastavimo regulacijo, saj je pozimi zunanji zrak suh, zato bomo s previsoko stopnjo izmenjave v ~asu odsotnosti, prostore preve~ izsu{ili. Presuhemu zraku se lahko izognemo z vgradnjo entalpijskega izmenjevalca, ki poleg toplote povrne tudi del vlage in s tem zmanj{a zimsko izsu{evanje. Poraba elektrike naprave Helios zna{a v prvi stopnji samo 2x6 W, zato je ne izklju~ujemo. ^e bomo odsotni ve~ dni ali tednov, pa lahko izberemo program delovanja, ki bo napravo vklju~il samo nekajkrat dnevno, za kraj{i ~as. â&#x20AC;˘ UR

PREZRA^EVANJE

Ne pozabite na prezra~evanje

osledica neprezra~enih stanovanj so glavoboli, nerazpolo`enje, slaba koncentracija in pogostej{i prehladi.

Omenjena problematika je izredno aktualna – ve~ kot 50% stanovalcev v Sloveniji se ubada s problemom odve~ne vlage in plesni. Re{itve so na razpolago, vendar jih ljudje {e ne poznajo dovolj. V razvitej{ih evropskih dràvah je prezra~evalni sistem v bivalnih prostorih popolnoma obi~ajna standardna oprema, predpisana z zakonodajo. Tudi na{a zakonodaja (PURES 2010) sledi evropskim direktivam in nalaga investitorjem ustrezno prezra~evanje oz. vgradnjo prezra~evalnih sistemov. ê imate v stanovanju zatohel, slab zrak, ~e vas moti previsoka vlaga in se ve~krat slabo po~utite, boste morda tukaj na{li odgovore. Novej{a stanovanja so zgrajena skladno s predpisi, ki veljajo v gradbeni{tvu za izgradnjo stanovanj, s posebno pozornostjo na energetskih izgubah, kar pomeni dobro izoliran ovoj zgradbe in kvalitetna zrakotesna okna in vhodna vrata. Zelo redka stanovanja pa imajo izvedeno prezra~evanje. Zmotno je prepri~anje, da kuhinjske nape in ventilatorji v sanitarijah ter v kopalnici prezra~ujejo stanovanje. Ti prisilno ~rpajo slab zrak iz stanovanja, dotoka sveèga zraka pa ni. Zato se ustvari podtlak in ko odpremo vhodna vrata obi~ajno {e dodatno vdre slab zrak iz neprezra~enih hodnikov v stanovanje. Zra~enje pomeni odpreti na steàj okna vsaj 3 do 5 krat na dan »na prepih« vsaj za 5 minut. Vendar tak{no prezra~evanje ni priljubljeno zaradi prepiha, ob~utne podhladitve stanovanja, vdora hrupa in umazanega ozra~ja. To so razlogi, da so stanovanja slabo prezra~evana.

Kako se slabo prezra~evanje odraà na po~utju stanovalcev? V prostorih je zaznati »gost« in zatohel zrak, neredko pa se v vogalih izpostavljenih prostorov è nabira vlaga ali opazimo madeè od plesni. Štiri~lanska druìna, ob normalnem ìvljenju, vna{a v prostor dnevno za 10 litrov vlage. To v prostor vna{amo z

dihanjem, znojenjem, kuhanjem, pranjem in tu{iranjem. S tem se ustvarjajo dobri pogoji za razvoj plesni in pr{ic, ki so dokazano najbolj nevarni povzro~itelji bolezni dihal. Vse to se odra`a na slabem po~utju, pogostih glavobolih, nerazpolo`enju, slabi koncentraciji in pogostej{ih prehladih.

Zra~enje je najbolje prepustiti sistemu. Kako pa je z vgradnjo prezra~evalnega sistema v `e vseljenih stanovanjih? Naknadna vgradnja prezra~evanja je bila do nedavnega zahtevna in draga. Sedaj pa je tudi na slovenskem trgu zelo enostavno trajno re{iti problem z vgradnjo decentraliziranega prezra~evalnega sistemoma. Gre za u~inkovito, kvalitetno, estetsko, energetsko var~no, enostavno, trajno ter cenovno ugodno re{itev prezra~evanja va{ih bivalnih prostorov.

Delovanje prezra~evalnega sistema Odvodne enote (ventilatorske enote) namestimo v prostore, kjer je koncentracija vlage najvi{ja oz. je zrak najbolj izrabljen. Od tam se ta prenese v prezra~evalne ja{ke ali navzven. S tem ustvarimo pogoje (podtlak), ki omogo~ijo, da skozi dovodne enote priteka sve` in ~ist zrak. Brez prepiha, brez toplotnih izgub, nesli{no in enakomerno. Sistem lahko vsebuje tudi za{~ito pred cvetnim prahom, kar je {e posebno pomembno za alergike.

Odlo~ite se lahko tudi za sistem z vra~anjem toplote – rekuperacijo Od nedavnega so na trgu tudi sistemi z vra~anjem toplote, ki jih je mogo~e vgraditi v obstoje~e objekte brez posebnih gradbenih posegov. Delujejo na principu toplotnega izmenjevalnika z izkoristom nad 90%. Tako je mogo~e tudi va{o starej{o hi{o spremeniti

Glavne prednosti prezra~evalnega sistema A) Bolj{i bivalni pogoji 1. konstantno prezra~evanje vseh prostorov brez odpiranja oken, brez prepiha 2. vedno dovolj sve`ega prefiltriranega zraka, 3. zunaj ostanejo: prah, hrup, veter, pr{ice, tudi cvetni prah – manj alergij 4. iz vseh prostorih odvaja slab zrak, vonjave iz kuhinje, kopalnice in sanitarij, {kodljive hlape (barv, topil, pohi{tva, preprog, ~istil in drugih hlapov) 5. iz stanovanja izlo~a vlago in tako prepre~uje mo`nost pojave plesni 6. znotraj je minimalna izguba toplote, ker ni potrebe po odpiranju oken ali vrat. Vse na{tete prednosti prezra~evalnih sistemov bistveno izbolj{ujejo mikro klimatske pogoje bivanja, pripomorejo k bolj{emu zdravju, kar je pomembno zlasti za otroke in starej{e prebivalce. B) Prihranki pri ogrevanju Kvalitetni prezra~evalni sistemi so izdelani v skladu z zahtevami Uredbe o prezra~evanju in var~evanju z energijo (PURES), ki sledijo nem{kim nizkoenergijskim standardom (DIBt). Triletne analize spremljanja porabe energije v prezra~evalnih objektih z decentranim sistemom so pokazale, da sistem sam privar~uje 29% energije v primerjavi z zra~enjem z odpiranjem oken, kar pomeni, da se investicija povrne v 6 letih, sistem pa bo deloval {e dolgo po tem.

v pasivni ali nizkoenergetski objekt. Prihod novih elementov z vra~anjem toplote je bil v letu 2011 pozitivno sprejet tudi v Eko skladu RS, kjer vam ob vgradnji tak{nega sistema nudijo 25% subvencijo. oz vrnitev denarja. • Milan Kuster, univ.dipl.ing grad. (poobla{~eni in`enir gradbene stroke pri IZS - specialist za nizkoenergetske objekte in predavatelj s podro~ja tematike prezra~evanja, odprave toplotnih izgub in racionalne gradnje)

PREZRA^EVANJE

Zdrava, energetsko u~inkovita hi{a Monter ob sanaciji kotlovnice ne upo{teva celostnega stanja hi{e, izvajalec fasade ali novega stavbnega pohi{tva tudi ne, zato se zlahko zgodi, da investitor spregleda napake ob energetski prenovi v veri, da bo privar~eval z ogrevanjem in se v hi{i po~util bolje kot pred sanacijo. Za zmanj{anje stro{kov ogrevanja poznamo mnogo dobrih re{itev, ki imajo skupen imenovalec v tem, da so investicije praviloma visoke, ter povzro~ijo nemalo posegov v hi{i. ê èlimo malo porabo energije je bivanje v zatesnejnih zgradbah logi~na posledica, vendar monterji ogrevalnih naprav pogosto ne obravnavajo hi{e kot celote – kot »ìvega organizma, ki deluje«, ki nam poleg prijetne toplote lahko nudi tudi dobro ali pa slabo bivalno klimo.

Prezra~evanje ohranja hi{o zdravo Prezra~evanje stanovanjskih stavb lahko izvajamo naravno ali mehansko. Naravno prezra~evanje pomeni zamenjavo zraka, ki vstopa in izstopa v stanovanjske prostore pri vseh netesnih mestih in odprtih oknih, mehansko prezra~evanje pa je vezano na delovanje mehanskih prezra~evalnih naprav. V stanovanju je treba zagotoviti

sistem za hlajenje stavbe. Pri inverterski klimi ne zado{~a, da izberemo energijski razred delovanja A samo pri ogrevanju, temve~ moramo biti pozorni na u~inkovitost pri hlajenju (EER) in gretju (COP). Klimatska naprava razreda A naj ima u~inkovitost hlajenja (EER) ve~ od 3.2 in u~inkovitost gretja (COP) ve~ kot 3,6.

Centralni nadzor hi{e ustrezno prezra~evanje s stalno izmenjavo zraka, ~e tega ne omogo~a naravno prezra~evanje, je mehansko prezra~evanje obvezno. Energetsko u~inkovitost prezra~evanja se pove~a z rabo odpadne toplote. Za ~loveka ugodno bivalno okolje v hi{i ima temperaturo od 18 do 22 stopinj, ter relativno vla`nost zraka od 35 do 70%.

Centralni nadzorni sistem, poleg izbolj{anega konforta, omogo~a tudi optimizacijo rabe energije in stro{kov (upravljanje s son~nimi sistemi, z ogrevalnimi ali prezra~evalnimi napravami), s tem, da je potrebno poudariti kar je bistveno, da gre za pove~anje bivalnega udobja ob minimalni rabi energije (no~no prezra~evanje, reguliranje svetlobe, sen~enje…) in opozarjanje na ne`elene in izredno neugodne pripetljaje kot so vlom ali po`ar.

Klime za ve~ namenov ^e niti s projektiranjem in vgradnjo pasivnih gradbenih elementov, niti s sistemom intenzivnega no~nega hlajenja, oziroma prezra~evanja stavb ali podobnim ni mogo~e zagotoviti predpisanega toplotnega ugodja, se sme projektirati in izvesti

Preden se lotite katerega koli ukrepa, je vsekakor smiseln energetski pregled va{e hi{e. • Jo`ica EKART, Matja` Valen~i~, energetski strokovnjak

HLAJENJE

Klimatske naprave Mitsubishi Electric Za zdravo in udobno bivanje - najvi{ji energetski razred A+++

oletje prihaja s polno mo~jo in prav je, da `e danes razmi{ljamo, kako bomo pre`iveli vro~ino, ki nam jo obljubljajo meteorologi.

^e pomislite na ohladitev v poletnih dneh vzajemno z nizko porabo energije, vam vam ponujamo pravo re{itev. V lu~i nove uredbe o energetskih razredih za klimatske naprave, predstavlja priznani japonski proizvajalec klimatskih naprav in toplotnih ~rpalk Mitsubishi Electric nove klimatske naprave, ki slovijo po svojem izredno tihem delovanju, elegantnih oblikah, odli~nih filtrih za ~i{~enje prostorskega zraka in DC inverter tehnologiji, ki delovanje klimatskih naprav uvr{~a v sam vrh energetskih izkoristkov in var~nega delovanja. Lahko se odlo~ite za namestitev enojne split klimatske naprave ali za multi sisteme, ki omogo~ajo namestitev ve~ notranjih enot na eno samo zunanjo enoto. Izbirate lahko med razli~nimi modeli, ki zagotavljajo va{e udobno bivanje v vseh letnih ~asih. Klimatske naprave so namre~ namenjene hlajenju v vro~ih poletnih dneh in ogrevanju v prehodnih jesenskih ter pomladanskih dnevih in v zimskem obdobju, saj u~inkovito grejejo do -25°C. Mitsubishi Electric skozi vsa razvojna

Bakterije

obdobja klimatskih naprav na prvo mesto postavlja potrebe ljudi. Razvoj stremi k razumevanju po~utja in ustvarjanju udobnega in zdravega ìvljenjskega okolja. Predstavljamo vam vrhunski stenski model MSZ-FH, v katerem so zdruèni napredki iz podro~ij ~i{~enja zraka, zaznavanja gibanja ljudi v prostoru, tehnologij izpiha zraka, ki je nemote~e in ustvarjanja zdravega bivalnega okolja. Stenski model FH postavlja nov mejnik kvalitete, udobja in doseganja najvi{jih energetskih izkoristkov na podro~ju hlajenja in ogrevanja bivalnih prostorov. îst in sve` zrak je klju~en za zdravo bivalno okolje. Z uporabo posebnih filtrov – Plasma Quad – plazemski filterski sistem, nam enota FH omogo~a u~inkovito odstranjevanje {tirih vrst onesnaèvalcev zraka: bakterij, virusov, alergenov in prahu.

3-D senzor 3-D senzor, name{~en na napravi, z vrtenjem okrog svoje osi, ustvarja tridimenzionalno temperaturno sliko klimatiziranega prostora. Tako podrobna analiza omogo~a

Virusi

Testiranje v prostoru velikosti 25 m 3 je potrdilo,

minutah.

delcev v 65 minutah.

Plasma Quad izključen

Plasma Quad vključen

Brez Plasma Quad

S Plasma Quad

* Hepatociti postanejo prozorni, ko jih prizadene virus Št. testa

.5&(6 %LR WHVWQR SRURÿLOR äW B Št. testa.

vrc.center, SMC št.23-002

8ĀLQNRYLWR RGVWUDQMHYDQMH QHSULMHWQLK YRQMDY V SRPRĀMR ĀLVWLOQHJD ILOWUD

Alergeni Pri testiranju, so skozi čistilni del naprave, ob nizki nastavitvi izpiha zraka spustili zrak z vsebnostjo mačjih dlak in cvetnega prahu. Meritve pred in po testu potrjujejo, da Plasma Quad zadrži 94% mačjih dlak in 98% cvetnega prahu. Št. testa

,7($ äW 0 537)(%2

Prah

Dvojne lamele Pri Mitsubishi Electric so ustvarili dvojne lamele, ki razdelijo izpih zraka na levo in desno stran prostora. S tem zrak prehaja skozi celotno širino prostora, obenem pa dovaja zrak do oseb v UD]OLþQLK delih prostora.

napravi, da oceni kje v sobi se nahajajo osebe, zaznava odsotnost oseb, lo~i hi{ne ljubljen~ke od ljudi in prilagaja izpih `eljam in potrebam uporabnika.

Dvojne lamele in naraven izpih zraka Za ustvarjanje zdravega okolja je najpomembnej{e, da je izpih zraka ~im bolj podoben naravnemu. Re{itev, ki jo ponuja podjetje Mitsubishi Electric, je funkcija Natural Flow, ki ustvarja naraven zra~ni izpih podoben sapici vetra, pri ~emer se izogiba neprijetnemu ob~utku konstantnega, nenaravnega pihanja iz naprave. Za merilo je Mitsubishi Electric uporabil vi{avje Kirigamine, ki velja na Japonskem za najbolj prijetno naravno okolje. Poleg udobja v poletnih ~asih nam, z uporabo funkcije HYPER HEATING klimatski sistem Mitsubishi Electric MSZ-FH, zagotavlja enako mero udobja v zimski sezoni. Naprava dosega optimalne grelne sposobnosti, zagotavljanja nominalne ogrevalne mo~i celo do zunanje temperature -15°C in neprekinjenega delovanje do -25°C. Ta klimatska naprava vam omogo~a var~no ogrevanje skozi celo zimo. Za ob{irnej{o predstavitev ostalih klimatskih naprav, toplotnih ~rpalk Ecodan Zubadan in prezra~evalnih naprav za dom in pisarno oziroma za pomo~ pri izbiri in svetovanje, nas obi{~ite v Trzinu, na Špruhi 19 ali nam pi{ite na info@ream.si oziroma pokli~ite na brezpla~no {tevilko 080 98 98. •

Pri testiranju, so skozi čistilni sistem naprave, ob nizki nastavitvi izpiha zraka spustili zrak z vsebnostjo prahu in pršic. Meritve pred in po testu potrjujejo, da Plasma Quad zadrži 88.6% prahu in pršic. Št. testa ,7($ äW 0 537)(%2

Ve~ kot samo dobavitelj!

TOPLOTNE ^RPALKE

Odli~na izbira s toplotno ~rpalko Nibe F2300 Starej{i objekti so lahko ogrevani s toplotno ~rpalko zrak-voda Obnova ogrevalnih sistemov starej{ih hi{ je zahteven projekt, kjer je v sistemu potrebno zdru`iti ve~ nasprotujo~ih `elja. V sistem je potrebno vgraditi izkori{~anje obnovljivih virov energije, kot je prestrezanje toplote zunanjega zraka do najni`jih temperatur, hkrati pa je potrebno vklju~iti tudi toploto sonca, kadar je ta na razpolago. Sistem mora zagotoviti ogrevanje objekta in sanitarne vode. Ne glede na ogrevalni sistem objekta mora biti omogo~eno krmiljenje ogrevanja radiatorjev ali talnega ogrevanja, seveda v odvisnosti od zunanje temperature ( t.i. vremensko krmiljeno ogrevanje).

Odlo~itev ve~ ne bo te`ka ^as je denar, zato mora biti sistem ~im enostavnej{i za vgradnjo. Tak sistem je vgradnja toplotne ~rpalke NIBE F2300, zrakvoda, kateri se prigradi hranilnik VVM 500, ki je hkrati tudi bojler. Predlagana re{itev ima veliko prednosti: • toplotna ~rpalka Nibe F2300 zrak-voda je toplotna ~rpalka z visokim izkoristkom (COP) do najni`jih zunanjih temperatur celo do -25°C, vgrajena je EVI tehnika. Najvi{ja temperatura ogrevanja zna{a 65°C, pri temperaturah pod -10°C pa 63°C. Dvostopenjski ventilator zagotavlja izredno nizko {umnost. Vgrajena je posoda za odvod kondenzata, na katero lahko priklju~ite odvodno cev z ogrevanjem, • hranilnik VVM 500 ima vgrajene veliko opreme, prakti~no je to `e izvedena kotlovnica, katero je potrebno povezati s cevmi na sistem ogrevanja in na toplotno ~rpalko,

• toplotna ~rpalka dopu{~a mo`nost enostavnega priklopa morebitnega obstoje~ega ogrevalnega kotla, njegovo krmiljenje pa prevzame regulacija toplotne ~rpalke, • vgrajen je stopenjski el. grelnik za ogrevalne konice, ~e bi bilo potrebno ali pa ta ni vgrajen, • v sistem je dodana regulacija, ki podpira radiatorsko ali talno ogrevanje glede na zunanjo temperaturo (vgrajen je me{alni ventil), • vgrajene so obto~ne ~rpalke za toplotno ~rpalko in ogrevalni sistem, ter priklju~ek za ekspanzijsko posodo, • ogrevanje sanitarne vode je prioritetno, zaradi vgrajenega cevnega prenosnika ogrevanja sanitarne vode pa je nevarnost legionele ni~na, • glede na tip hranilnika, ki ga `elimo vgraditi, so vgrajeni priklju~ki za ekspanzijsko posodo, solarne kolektorje, obstoje~i kotel na olje in drugi. NIBE™ F2300 je toplotna ~rpalka zrak/

voda nove generacije. Namenjena je predvsem ve~jim porabnikom energije kot so ve~ja stanovanja, stanovanjske hi{e, ve~stanovanjske objekte in industrijske objekte. Zasnovana je za hladno skandinavsko podnebje.

Sprejemljiva investicija Zaradi visokega izkoristka toplotne ~rpalke zna{a nepovratna subvencija dr`ave 1.500 €, stro{ki vgradnje pa so zni`ani na minimum, saj hranilnik vsebuje vse elemente, ki so potrebni v sistemu. Izvesti je potrebno samo ustrezne povezave do toplotne ~rpalke in ogrevalnega sistema, ter do hladne in tople sanitarne vode.

Zanesljivost in garancija Toplotne ~rpalke NIBE zrak/voda, so izredno zanesljive, kar dokazuje tudi petletna garancija, hkrati pa v KNUT d.o.o. nudimo instalaterjem, s svojim preko 20 letnim delovanjem na podro~ju toplotnih ~rpalk in ogrevalnih sistemov, podporo, ki bi jo eventuelno potrebovali. • Drago Škantelj, KNUT d.o.o.

OGREVANJE

U~inkovito ogrevanje industrijskih prostorov Kratek odzivni čas

Prihranek energije do 50%

Inteligentna sevalna toplota

Neposredni učinek Min. trans. izgube

Prijetna toplota

Natančno usmerjena toplota Ni distribucijskih izgub

nem ~asu za ogretje prostora pred pri~etkom dela, delno ogrevanje proizvodnega ali skladi{~nega tlorisa, ogrevanje izklju~no delovnega mesta ter nastavitvi ter vzdr`evanju varovalne temperature izven delovnega ~asa (no~, dela prosti dnevi).

Ogrevanje s toplotnim sevanjem Infrarde~e ogrevanje je naraven, zdrav in var~en na~in ogrevanja. To je princip ogrevanja, s katerim nas narava

Ogrevanje kadar in kjer je potrebno – parcialno ogrevanje prostorov oz. ogrevanje le dolo~enega delovnega mesta Hitra odzivnost – kratki zagrevalni ~asi

(sonce) greje `e od nekdaj. Ob~utek toplote, ki ga oddaja sonce je pravzaprav posledica infrarde~ega sevanja (elektromagnetno valovanje), ki je del son~ne svetlobe. Gre za popolnoma naravno in ~loveku prijazno energijo. •

U~inkovit na~in ogrevanja prostorov velikih volumnov S programom plinske sevalne tehnike `elimo ponuditi energetsko u~inkovite re{itve ogrevanja prostorov velikih volumnov, ki omogo~ajo mo`nost izkori{~anja prihrankov energije skritih v na~inu generiranja ogrevne toplote, ogrevalni temperaturi, ogrevalni tehniki, potreb-

Aplikacije primerne za: Industrijski prostori • proizvodne, delovne hale, • skladi{~ni prostori, logisti~ni centri, • servisne hale, • tople grede, • `ivinorejski prostori. Javni prostori • {portni objekti (stadioni), • saloni, razstavni prostori, • gostinski obrati (odprte terase), • `elezni{ke, avtobusne postaje, • verski objekti.

Vir: German Federal Association of Energy and Water Economics [BDEW], 2010

TOPLOTNE ^RPALKE

Trije odlo~ilni dejavniki pri izbiri toplotne ~rpalke

gradnja toplotne ~rpalke je dolgoro~na investicija. Nanjo se lahko zanesete, da bo zagotavljala udobno bivalno klimo ob najve~jih mo`nih prihrankih. Leto za letom, dan za dnem. Ko izbirate toplotno ~rpalko je pomembno razumeti osnove. V nekaj odstavkih vam predstavljamo glavne dejavnike, ki jih je potrebno poznati, da bi sprejeli pravilno odlo~itev. 1.

Letna u~inkovitost

COP – u~inkovitost v specifi~nih delovnih pogojih Kot kupec morate biti informirani o u~inkovitosti toplotne ~rpalke. Ve~ina proizvajalcev predstavlja podatek o trenutni u~inkovitosti “COP”. Skladno s standardi je izdelana ocena zmogljivosti toplotne ~rpalke v smislu razmerja med proizvedeno toploto in porabljeno elektri~no energijo. ^e ima toplotna ~rpalka COP 4, to pomeni, da proizvede {tiri-krat ve~ energije, kot jo potro{i. Torej je tri ~etrtine energije pridobljene iz okolja.

COP – Pokazatelj u~inkovitosti v specifi~nih pogojih delovanja

Bodite pozorni, kadar primerjate vrednosti Pomembno je, da ste pri primerjanju u~inkovitosti pozorni na pogoje merjenja. Podatki o u~inkovitosti COP, ki ne vklju~ujejo vseh dejavnikov in porabnikov (obto~ne ~rpalke, ventilator, odtaljevanje), lahko prikazujejo na videz zelo dobre vrednosti. Merjenje u~inkovitosti naj ne bi bilo izvedeno tako, da podpira le dobro prodajo izdelka. Investitorju naj bi prikazalo realno sliko o u~inkovitosti toplotne ~rpalke, skozi dalj{e obdobje.

SPF – objektivni pokazatelj u~inkoviktosti na letni ravni

Letna u~inkovitost – pravo merilo Resni~no u~inkovitost toplotne ~rpalke je zelo natan~no prikazana skozi letni

faktor u~inkovitosti “SPF”. Ta vklju~uje celo leto, vklju~no s toplimi in tudi najhladnej{imi obdobji, kot tudi pripravo tople sanitarne vode skozi celo leto. Drugi dejavniki, ki vplivajo na rezultat, so npr. velikost objekta, geografska lokacija, pravilnost dimenzioniranja toplotne ~rpalke, {tevilo stanovalcev in njihove bivanjske navade.

Nekateri proizvajalci toplotnih ~rpalk navajajo podatek o u~inkovitosti COP pri pogojih, ki odra`ajo npr. topel pomladni dan sredi aprila. Tak{en podatek vam ne daje realne slike o u~inkovitosti toplotne ~rpalke. Mnogo bolj natan~no je meriti u~inkovitost skozi celo leto. Dober na~in, da spoznate razliko med COP in SPF: COP je podoben porabi goriva pri avtomobilu pri dolo~enih pogojih, npr. 72km/h pri 2.000 obratih/minuto, medtem ko letna u~inkovitost SPF odra`a povpre~no porabo avtomobila pri razli~nih hitrostih in obratih motorja, skozi celo leto.

Priprava tople vode

V celem letu porabimo za pripravo tople sanitarne vode v povpre~ju 20% ali ve~ energije. Razpolo`ljivost tople vode mora zadovoljevati potrebe celotnega gospodinjstva, torej je pomembno izbrati toplotno ~rpalko, ki je to nalogo zmore opraviti. Medtem, ko na{a potreba po sanitarni vodi nara{~a, domovi pa so vse bolje izolirani, predstavlja poraba energije za pripravo tople vode vse ve~ji dele` v celoletni bilanci. Zato je toliko bolj pomembno, da je topla voda proizvedena z najvi{jo mo`no povpre~no letno u~inkovitostjo. Isto~asno pa se mora grelnik tople vode po izto~eni koli~ini kar se da hitro regenerirati na visoko temperaturo, da uporabniku zagotovi udobje. Prav tako je pomembno, da ima toplo-

Vi{ja temperatura vode v grelniku – ve~ komforta za uporabnika

tna ~rpalka sistem, ki zmanj{uje tveganje razvoja bakterije legionele v vodi.

• Dobra toplotna ~rpalka naj bi proizvedla dovolj tople vode in obenem ohranila visoko letno u~inkovitost sistema. (najmanj{i mo`ni stro{ki) • Bolj, kot je pomembna visoka temperatura vode v grelniku, je pomembno, da se voda kar se da hitro ponovno ogreje na `eleno temperaturo. 3.

Reference

Kadar investirate v novi ogrevalni sistem, je pred odlo~itvijo pomembno preu~iti tudi ponudnika sistema. Pomembno je, da preverite njegove reference. Ali je `e re{eval objekte, s podobnimi karakteristikami, kot je va{, kako so obstoje~i uporabniki zadovoljni z delovanjem sistema, izvedbo del, tehni~no podporo in servisom. Ter nenazadnje, kak{ne rezultate v smislu u~inkovitosti so podobni sistemi dosegli. Na ta na~in si boste, kot investitor ustvarili realno sliko o ponudniku, sistemski re{itvi in o vseh dejavnikih, ki so za vas pomembni.

Thermia – varna investicija Ker je vgradnja toplotne ~rpalke dolgoro~na investicija, mora ta zagotoviti udobno bivanje in obenem maksimalni prihranek energije za vsaj prihodnjih dvajset let. Toplotna ~rpalka Thermia izpolnjuje vse te zahteve in za to ne potrebuje posebne pozornosti. Kadar izberete sistemsko re{itev Thermia, dobite ve~ kot le toplotno ~rpalko. Pred 40 leti je Thermia proizvedla prvo toplotno

TOPLOTNE ^RPALKE

Ponudnik naj vam predstavi svoje reference – {tejejo realne izku{nje uporabnika, iz prve roke

~rpalko z integriranim ogrevanjem tople vode na svetu in vse od takrat posku{a biti ve~ kot le proizvajalec toplotnih ~rpalk. Thermia je pionir in tehnolo{ki leader na evropskem trgu. Kot uporabnik toplotne ~rpalke Thermia lahko pri~akujete najvi{je mo`ne prihranke, strokovno tehni~no podporo ter ob~utek varnosti v vedno toplem in udobnem dom.

Tehnologija za najvi{jo letno u~inkovitost Da bi zagotovili maksimalno zmogljivost in funkcionalnost, je Thermia razvila {tevilne tehnologije, ki prispevajo k pove~anju letnega grelnega {tevila, udobja, zanesljivosti in prihranka stro{kov. Krmilnik za optimalno delovanje Krmilni sistem koordinira razli~ne dele ogrevalnega sistema, da zagotavlja najbolj{o notranjo klimo, in dovolj tople vode ob najni`ji mo`ni porabi energije. Krmilnik prav tako upravlja z dodatnimi funkcijami, kot je ogrevanje bazena, hlajenje ipd. Thermia je razvila krmilnik, ki upravlja s toploto neposredno pri samem viru, namesto {ele v ogrevalnem sistemu. Tovrstno krmiljenje se imenuje plavajo~a kondenzacija , omogo~a pa do 15% prihranka energije v primerjavi s tradicionalnimi tehnologijami. Odtaljevanje na zahtevo Zunanja enota zra~ne toplotne ~rpalke zahteva pri nizkih zunanjih temperaturah zagotovljen pretok zraka skozi lamele izmenjevalca. Thermia je razvila tehnologijo odtaljevanja, ki deluje samo, kadar je potrebno in natanko tako dolgo, kot je potrebno. Odtaljevanje na zahtevo bistveno izbolj{a u~inkovitost sistema in omogo~a dodatne prihranke.

Optimum tehnologija omogo~a najvi{jo letno u~inkovitost Optimum tehnologija zagotavlja idealne pogoje delovanja v vsakem trenutku. To pomeni maksimalno u~inkovitost in minimalno porabo energije, sekundo za sekundo. Thermia uporablja v svojih sistemih elektronsko prilagodljive ~rpalke, ventilatorje in ekspanzijske ventile, ki kontrolirajo delta T v ogrevalnem in hladilnem sistemu, v zemeljskem kolektorju, pri ogrevanju tople vode ipd. Temperaturna razlika pri ogrevanju objekta je tako konstantno 8°C, pri ogrevanju tople vode tudi preko 30°C, kar omogo~a hitro ogrevanje tople vode, na strani vira (zemeljski kolektor, zunanji zrak) pa 3°C, kar zagotovi vedno visok izkoristek in maksimalni izplen energije v danih pogojih. U~inkovit spiralni kompresor V srcu toplotne ~rpalke Thermia je namensko razvit spiralni (Scroll) komrpressor. Njegova unikatna lastnost je visoka u~inkovitost, tudi v primeru ogrevanja na temperature, vi{je od 55°C. Velika prednost je tudi v tem, da vsebuje manj premi~nih delov od konvencionalnega kompresorja. To pomeni manj{o hrupnost in dalj{o `ivljenjsko dobo, predvsem pa konstantno u~inkovitost skozi celotno `ivljenjsko dobo sistema.

Thermia je optimalna re{itev za vsak slovenski dom Toplotne ~rpalke Thermia se zimo za zimo, uspe{no dokazujejo kot primerna re{itev ogrevanja na slovenskih tleh. Odkar je Thermia prisotna v Sloveniji, je bilo vgrajenih mnogo sistemov, tudi na zelo zahtevnih lokacijah, od Planice do Babnega polja pa vse do Lendave. Bele`imo odli~ne rezultate, tako v novogradnjah z nizko-

Toplotna ~rpalka Thermia – z najnovej{o tehnologijo do velikih prihrankov energije

temperaturnim talnim ogrevanjem, kot tudi v objektih starej{e gradnje, nekaj celo v hi{ah brez toplotne izolacije. Z veliko mero gotovosti lahko trdimo, da je toplotna ~rpalka Thermia kos vsaki situaciji. Kadar je vgrajena v novogradnjo, se izka`e s svojo eleganco, tihim delovanjem, kompaktno notranjo enoto, ki zasede manj kot kvadratni meter prostora. V novogradnje vgrajujemo predvsem manj{e modele, od 6-11kW. Kadar pa je Thermia vgrajena v energetsko zahtevnej{i, starej{i objekt, pridejo do izraza o~em skrite podrobnosti, kot so robustna zasnova, kakovostni sestavni deli, sposobnost ogrevanja na visoke temperature in fleksibilnost vgradnje, zmo`nost krmiljenja dodatnih ogrevalnih krogov in popolno zvezno krmiljenje obstoje~ega kotla. V starej{e objekte vgrajujemo predvsem mo~nej{e 13-18 kW enote, mo`ne pa so kombinacije dveh enot, vse do 36 kW. Potrdimo lahko, da je Thermia univerzalna toplotna ~rpalka, uporabna v izjemno {irokem spektru aplikacij. • Yasin Jodeh, Atlas Trading d.o.o., info@atlas-trading.si

TOPLOTNE ^RPALKE

Toplotna za hude zime

bi~ajnim toplotnim ~rpalkam zrak/ voda za~ne pohajati sapa, ko se zimske temperature spustijo malo globlje pod ni~lo. Takrat avtomatika vklju~i dodatne grelce, ki ob~utno pove~ajo porabo elektrike. Za serijo T^ z zvene~im imenom Atlantic Alfea Excellia pa to ne velja, saj so sposobne pri -20°C vodo v ogrevalnem krogu ogreti na kar 60°C, brez dodatnih elektri~nih grelcev. To pomeni, da lahko to visokotemperaturno ~rpalko priklju~imo neposredno v ogrevalni sistem stavbe in se za~nemo ogrevati s toploto okolja ter nadomestimo kotel na olje ali plin. Stro{ki ogrevanja s ~rpalko bodo v primerjavi s kurilnim oljem ali uteko~injenim naftnim plinom kar za 70% ni`ji.

Zunanja enota Odvzemanje toplote zraku prevzame zunanja enota. V njej se nahaja satovje toplotnega izmenjevalca skozi katere-

ga potiskajo zrak u~inkoviti in tihi ventilatorji s prilagodljivim {tevilom vrtljajev. V okrovu se nahaja {e vsa potrebna tehnika s toplotno in zvo~no izoliranim DC Twin rotary kompresorjem, zalogovnikom hladiva, krmilno elektroniko, elektronsko krmiljenim ekspanzijskim ventilom ter reinjekcijskim krogom hladiva, ki zagotavlja tako visoke temperature predtoka. Brezstopenjska regulacija omogo~a prilagajanje naprave trenutnim toplotnim potrebam, zaradi ~esar je poraba energije za delovanje do 30% ni`ja kot jo imajo obi~ajne, manj prilagodljive naprave.

Notranja enota z bojlerjem Nanjo

lahko

Vgrajena vrhunska tehnika zagotavlja dolgotrajno in u~inkovito delovanje

neposredno

Notranja enota je podobna hladilniku in deluje enako tiho

priklju~imo radiatorsko ali talno ogrevanje, saj ima vgrajeno energetsko var~no obto~no ~rpalko razreda A in raztezno posodo. V spodnjem delu se nahaja 190 litrski grelnik sanitarne vode, oba grelna kroga krmili sodobna Siemens avtomatika, nastavitve pa izbiramo z menijem v sloven{~ini. Krmilne podatke dobiva od notranjih in zunanjih tipal, toploto pa iz patentiranega koaksialnega (cev v cevi) toplotnega izmenjevalca. Naprava ima dolgo `ivljenjsko dobo in nizke

stro{ke vzdr`evanja, vgradnja pa je enostavna in brez ve~jih gradbenih posegov. Grelno {tevilo pri A7/W35 je COP 4.3 ( model mo~i11 kW). Pri zunanji temperaturi. -7°C in temperaturi predtoka v radiatorski sistem 45°C, je faktor u~inkovitosti COP {e vedno 2.1 zato lahko to T^ brez pomislekov vgradimo v nove in tudi v primerno toplotno izolirane starej{e stavbe. • Tihec

Predtok iz T^ ima 60 stopinj tudi ko je zunaj zelo hladno in to brez elektri~nega dogrevanja

DOGODKI

Mednarodni sejem ISH Frankfurt 2013 ISH je eden najve~jih svetovnih sejmov na podro~ju inovativnih in trajnostnih kopalni{kih re{itev, obnovljivih virov energije, u~inkovite ogrevalne tehnike, okolju prijaznega prezra~evanja in klimatizacije ter drugih naprednih storitev v gradbeni{tvu. Na kratko bi sejem lahko opisali kot najve~ja svetovna razstava kombinacije voda – energija, ki je letos ponovno ponudila nekaj inovativnih in nagrajenih re{itev.

Novost pri kaminih

Prejemniki nagrade na ISH za integriran solarni grelnik vode in bojler (vir: Solcrafte)

ISH `e ve~ kot 50 let Tradicionalni ISH sejem, z za~etki pred ve~ kot 50 leti, je letos v Frankfurtu gostil preko 2300 razstavljavcev iz Evrope in {ir{e. Razstavljavci so predstavljali svoje zadnje dose`ke, inovacije in re{itve, nekateri so na sejmu prvi~ predstavili svoje najnovej{e produkte. Na 250.000 m² sejemskih povr{in je bilo najve~ pozornosti namenjeno sanitarni opremi, ogrevanju in prezra~evanju oz. klimatizaciji prostorov. Na podro~ju ogrevanja, u~inkovite rabe energije in obnovljivih virov pa so bile izpostavljene teme: u~inkovito ogrevanje z oljem in plinom, ogrevanje s toploto okolice in geotermalno toploto, ogrevanje vode in prostorov s soncem, ogrevanje z biomaso, energetsko u~inkovito prezra~evanje in klimatizacija. Nekatere zanimivej{e in hkrati nagrajene re{itve so predstavljene v nadaljevanju.

Solarni kolektor in grelnik vode v enem

»Pametne« ~rpalke

Moderna kerami~na pe~ razli~nih oblik in barvnih kombinacij (vir: La Castellamonte)

Podjetje Värmebaronen iz Švedske je znano po sodobnih kotlih na biomaso (polena, peleti). Na leto{njem sejmu so se predstavili s produktom Vedolux Lambda. Gre za kotel na polena z visokim izkoristkom (93%), lambda sondo in nizkimi emi-

Podjetje Grundfos je na sejmu predstavilo novo serijo obto~nih ~rpalk Magna3, ki bi jim lahko rekli tudi pametne obto~ne ~rpalke. Gre za serijo ~rpalk, ki jih poleg kakovostne izdelave odlikuje sodobna »pametna« elektronika. Elektronika je sposobna samodejno prilagajati oz. uravnavati pretoke glede na nastavitve in glede na delovanje ogrevalnega sistema. Na voljo je avtomatski program »Autoadapt« in druge nastavitve, ki zaznavajo in uravnavajo delovanje ~rpalke glede na tlak in temperaturo. Elektronika zagotavlja optimalno delovanje ~rpalke ter manj{o porabo energije.

Kerami~na pe~ »iz prihodnosti«

Sodobna pe~ in zalogovniki na drva (vir: Värmebaronen)

Podjetje Solcrafte iz Avstrije je predstavilo solarni kolektor, ki ima integriran grelnik vode in je primeren za montaò na streho ali drugo ravno povr{ino. Povezava z dodatnim bojlerjem ni potrebna. Kolektor ima visok izkoristek in modern dizajn. Na voljo so trije tipi bojlerja in kolektorja, 90 litrov in 1.1 m² povr{ine, 145 litrov in 1.75m², 195 litrov in kolektor 2.4 m². Teà praznega kolektorja je od 40kg do 75kg, napolnjen bojler pa seveda prinese dodatno teò odvisno od velikosti integriranega bojlerja.

Nagrajena pe~ na drva in zalogovnik

Kamin sodobne oblike so predstavili iz podjetja Cera Design iz Nem~ije. Gre za kamin Solitherm, ki je ovalne oblike in sodobnega dizajna ter razli~nih barvnih mo`nosti. V premeru meri 47 cm in v vi{ino nekaj manj kot 165 cm. Notranjost je oblo`ena s {amotno oblogo, kar podalj{uje ~as oddajanja toplote. Poleg nagrajenega izdelka Solitherm, podjetje nudi tudi druge kamine razli~nih oblik in kakovostne izdelave.

Novo kerami~no pe~ ali kamin podjetja La Castellamonte iz Italije bi po obliki postavili nekam v prihodnost. Gre za inovativno obliko pe~i, ki kar kli~e po umestitvi v prostor opremljen z najnovej{imi trendi notranjega oblikovanja. Na sejmu so za izdelek Thermo Stack prejeli nagrado. Modularni in centralni sistem ogrevanja se lahko prilagaja `eljam posameznika, tako glede mo~i, oblike in barv. Kot navaja podjetje, v izdelek vlo`ijo v ve~ji meri naravne materiale, del proizvodnje poteka ro~no, poudarek pa je na kakovosti in trajnosti izdelkov.

Slovenska podjetja na ISH 2013

Okrogli kamini razli~nih barv in moderne oblike (vir: Cera Design)

sijami CO (130mg/m3). Izdelan je iz kakovostnih materialov, ima sodoben izgled ter enostavno upravljanje. Cikli nalaganja goriva so dolgi, kar pove~uje ugodje. Podjetje nudi tudi pripadajo~e zalogovnike toplote Aqualux treh velikosti.

Na sejmu je bilo prisotnih kar nekaj slovenskih podjetij, vseh skupaj 20, na primer: Kolpa, Lokaterm, Seltron, IMP Pumps. Med prejemniki nagrade ISH Design Plus slovenskih podjetij ni bilo. Ve~ino nagrad so prejela podjetja iz Nem~ije, Avstrije in Italije. Prisotnost podjetja na sejmu je v trenutni gospodarski situaciji vsekakor pohvalna, saj to lahko zahteva relativno visok finan~ni vlo`ek, ki se bo lahko povrnil (ali pa tudi ne) v obliki novih kupcev in partnerstev. • TR

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE

Kuhinjski mlin za Nova oblika vti~nice odpadke

Frezanje betona za talno

Na tem podro~ju `e dolgo nismo videli ni~esar novega, stikala in vti~nice so bile lahko opremljene samo z okvirji razli~nih oblik in to je bilo vse. Sedaj je na razpolago nova oblika vti~nice, ki ima izjemne prednosti. Drsni pokrov deluje kot varovalo in prepre~uje dostop otrokom, prekrije vtika~ in naredi vti~nico nevidno. Pokrov je namre~ lahko prebarvan v barvi zidu ali prelepljen z isto tapeto. Kabli izstopajo vzporedno z zidom, zato pohi{tvo lahko stoji tik ob steni, kljub vti~nici. V notranjost lahko namestimo razli~ne tipe vti~nic, od elektrike do razli~nih signalnih kablov. In kon~no lahko na pokrov nalepimo dodatno okrasno plo{~ico, ki se sklada s steno, pohi{tvom ali elektronskimi napravami v prostoru, s ~imer postane dodaten dekorativni element, izdelek 4box, www.hidestore.it •

Frezo so izdelali z namenom, da bi lahko vgrajevali talno ogrevanje v obstoje~i betonski estrih, ne da bi pri tem povi{ali nivo tal. Talno ogrevanje lahko torej vgradimo v vse obstoje~e stavbe, brez rezanja vrat. Stroj ima vgrajeno odporno orodje in sesalnik prahu z lovilcem, z njim pa lahko izreèmo kanale v vse vrste betonskih estrihov, razen v tla iz litega asfalta. Kanale izreèjo tudi v vse suhe estrihe, ki morajo biti poloèni na nosilno podlago in tako izbrani, da je mo`no frezanje kanalov do globine 25 mm. Sledi vlaganje cevi, kitanje kanalov s primernim materialom ter polaganje zaklju~nega sloja, preprog, parketa ali keramike. Proizvajalec trdi, da kanale za enodruìnsko hi{o lahko izdelajo v enem dnevu, stroj Rotex Cut, izvajalec in proizvajalec Rotex, www.rotex.de •

Pi{e: Simon Tihec

Kompostiranje je pomemben del vra~anja ostankov jedi v naravo, z mletjem pa jim zmanj{amo prostornino. To omogo~a namizni mlin z ohi{jem iz bio plastike, vsi deli zdr`ijo ~i{~enje v stroju za pranje posode. Ro~ica za mletje ima ro~aj, mehek na otip, mehanizem je iz nerjave~ega jekla, mleti delci pa ravno prave velikosti za uspe{no kompostiranje. Podstavek, mlin in pokrov se tesno prilegajo, vgrajen ima ogleni filter, ki prepre~uje izstop neprijetnih vonjav. S pokrovom potisnemo ostanke med zobce mlina, vre~ka v podstavku sprejme do 7 litrov mlete biomase. S pritiskom na gumb odklopimo ro~ico od mehanizma, naprava pa lahko stoji na kuhinjskem pultu, na tleh ali pritrjena na vratih spodnje omarice, izdelek Keiro Kitchen Compost grinder, cena okrog 60 , www.quirky.com. •

Dilatacijsko solarno dr`alo

Protizmrzovalna pipa

Patentiran izdelek je namenjen re{evanju te`av, ki nastanejo v nosilnih konstrukcijah fotovoltai~nih ali termosolarnih sprejemnikov. Konstrukcije so obi~ajno izdelane iz aluminija, zato imajo tudi svoje omejitve. Dilatacijsko dr`alo omogo~a {irjenje in kr~enje brez dodatnih napetosti v konstrukciji, saj je raztezek aluminija 100% ve~ji kot jekla. V ohi{ju iz Al se nahaja najlonski drsnik s kovinsko vija~no pu{o, drsnik pa dopu{~a 16 mm premik v XY smeri. Dnevne temperaturne razlike tak{nih konstrukcij zna{ajo povpre~no 45 °C. Dopustna obremenitev zna{a 160 kg, montiran pa je lahko v vseh legah, opora na tleh, steni ali vise~a opora. Za okolja od -40 do 60°C, polirana ali obarvana povr{ina, izdelek Thermal Expansion Assy THK 3800, cena okrog 7 , www.strutchannelfittings.com •

Mogo~e je sedaj `e malo pozno, vendar jo lahko kljub temu montiramo, saj naslednja zima zagotovo pride. Obi~ajne pipe iz medenine bodo zagotovo po~ile, kadar temperatura pade pod 0°C. Nova pipa je posebej na~rtovana za te razmere, ohi{je ostane elasti~no tudi ko voda v njem zmrzne zato lahko absorbira pove~ano prostornino ledu. Po odmrznjenju se pipa spet povrne v prvotno stanje ter ohrani svoje geometri~ne in tesnilne lastnosti, zaradi ~esar se ji podalj{uje tudi doba uporabnosti. Telo je izdelano iz kopolimera polipropilena, plastika pa je odporna tudi na poletno UV `ar~enje. Med testom so pipo z vodo v njej ohlajali na – 20°C in jo nato ogreli na 23°C, po vsakem odtaljevanju pa preverjali tesnost zapiranja, izdelek Arctic Valve Bib Tap, dimenzije 1/2« in 3/4« , www.plasson.co.uk •

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE

Zasilno napajanje Ecotricity

Nova mo~nej{a lepila

Prodajalci pri nas ponujajo vse dele, ki so vgrajeni v ta napajalni sistem, dokon~no sestavljene enote pripravljene za vlop in delovanje, pa pri nas {e nismo zasledili. Namenjena je premo{~anju izpadov elektrike ali za preskrbo v divjini. Zlo`ljiv panel se nahaja na vozi~ku, 15 m dolg kabel pa ga povezuje s polnilno – akumulatorsko {katlo v hi{i ali {otoru. Po uporabi vse skupaj zlo`imo in pospravimo v kot. Napolni se po 12 son~nih urah, ima {tiri izhode z enosmerno in izmeni~no napetostjo, za napajanje razsvetljave, TV, ra~unalnika, tiskalnika, telefona ali ~rpalke. Mo~ vgrajenega inverterja 1800 W, panel 80 W, omogo~a napajanje prenosnega ra~unalnika 22 ur, telefona 64 ur, 20” LCD TV 5 ur, mikrovalovke 12 minut. Proizvajalec Ecotricity, ECO 1800S, cena 1200 , www.impactbattery.com •

Imajo ve~ zanimivih lastnosti, trenuten vprijem zdru`ujejo z visoko mo~jo lepljenja. Lepilo enako dobro prijema na porozne in gladke materiale, primerno za spoje v notranjosti in zunaj. Lahko ga barvamo, odporno je proti vremenskim vplivom, obstojnost spoja pa je najmanj 20 let. Vsa lepila iz serije so odporna proti plesnim, strdila se bodo tudi pod vodo in imajo sposobnost vprijemanja tudi na vla`ne povr{ine. Nimajo strupenih sestavin saj ne vsebujejo izocianatov, topil in plastifikatorjev. Spadajo med ekstremno mo~na lepila, z njimi lahko nadomestimo do 98% vseh monta`nih pritrditev, uporaba pa je izjemno enostavna. Naj{ibkej{e lepilo iz serije ima takoj{en vprijem s silo 200 kg, tip 1 pa prenese silo 30 ton/m², tip Xtrim pa takoj ob stiku lepi s silo 500 kg/m² in je trenutno najmo~nej{e tovrstno lepilo, serija Esstack, www.esstack.com •

Zlo`ljivi vodni rezervoar

@i~ni krogli~ni le`aj

Zbiranje deèvnice v razli~nih posodah je zelo koristno. Problem nastane jeseni, ko je potrebno posode izprazniti in za{~ititi pred zmrzaljo, saj nizke temperature skraj{ujejo njihovo ìvljenjsko dobo ter povzro~ajo krhkost in razpoke. Ker vsi nimajo ogrevanih skladi{~nih prostorov, so re{itev lahko zlo`ljivi zalogovniki deèvnice, zvarjeni iz platna za kamionske cerade. Da bi stali pokonci potrebujejo lahko plasti~no konstrukcijo, ko so polni pa obliko drì voda, podobno kot v napihljivih bazenih. Izdelujejo jih s prostornino od 550 do 1500 litrov, v beli, rjavi in zeleni barvi, s pokrovom, ki se zapre z zadrgo, vsi so visoki 80 cm, spreminja se premer, proizvod Flexible and Collapsible Rain Barrel, cene od 305 do 510 , www.aquabarrel.com •

Pojavila se je nova re{itev delovanja krogli~nega leàja, ki nima obi~ajne tekalne povr{ine z `lebom , temve~ se kroglice kotalijo v ì~ni kletki iz {tirih, posebej oblikovanih ìc. Ideja je patentirana in ima ve~ prednosti, leàj je komaj kaj ve~ji kot kroglice v njem, uporaben za majhne in velike premere vrte~ih delov, ima zanemarljivo trenje in prenese visoke obremenitve. Uporaben v splo{nem strojni{tvu, medicini, prehrambni in tekstilni industriji, mehatroniki, optiki, robotiki in varnostnih sistemih. Glavna prednost izdelka je, da kroglice te~ejo po posebej oblikovanih ìcah in se ne dotikajo vrte~ih ohi{ij, zato je mo`na visoka natan~nost vodenja. Sre~ali ga bomo v bolni{nici v slikanju z magnetno resonanco in v dràlu premi~ne kamere na helikopterju, ì~ni leàj, proizvajalec Franke, www.franke-gmbh.de •

PRIMER IZ PRAKSE

Ali je mogo~e 215 m2 veliko hi{o ogrevati, hladiti, prezra~evati ter ogreti {e sanitarno vodo za {tiri~lansko druìno za samo 469 EUR na leto? Stiebel Eltron ima odgovor Je mogo~e, ~e vgradimo kompaktno toplotno ~rpalko zrak/voda LWZ 404 SOL, s centralnim prezra~evalnim sistemom. Z njo bomo hi{o prezra~evali, ogrevali, hladili ter pripravili {e toplo sanitarno vodo. Vse to lastniku monta`ne nizkoenergijske hi{e, gospodu Matjaù in njegovi druìni iz Ljubljane, omogo~a kompaktna toplotna ~rpalka nem{kega proizvajalca Stiebel Eltron. Izdelek je vrhunske izvedbe, ima visok izkoristek ter preko vsega leta samodejno izvr{uje {tiri razli~ne naloge. Poleg tega je edini tovrstni izdelek na trgu, ki ima pridobljen certifikat Passivhaus!

Vse je `e vgrajeno ^rpalka LWZ 304/404 je name{~ena v hi{i ter je sposobna ogreti nizkoenergijsko ali pasivno stavbo do velikosti 250 m², s toplotnimi potrebami do 12,9 kW (pri zunanji temperaturi -15°C, po DIN EN 12831). Pri teh pogojih toplotna ~rpalka zrak/voda v kombinaciji s prezra~evanjem dosega letne izkoristke do COP 4,0 kadar je zunaj 2°C in celo COP 3,7, ko se zunaj ohladi do -7°C. Ker srednja temperatura predtoka zna{a 35°C, pa mora biti stavba ogrevana z enim od nizkotemperaturnih ogrevanj. Ta kompaktna naprava ima vgrajen {e inovativen protito~ni kri`ni toplotni izmenjevalec, ki odpadnemu zraku odvzame do 90% toplote in jo nato preko centralnega prezra~evalnega sistema vrne v stanovanjske prostore, zato stavba izgublja

Lastnik hi{e in naprave LWZ 404 SOL je v letu 2012 pla~al 469 EUR za ogrevanje, hlajenje, prezra~evanje ter pripravo tople sanitarne vode za 4 dru`inske ~lane

zelo malo toplote. V napravo je vgrajen {e emajliran grelnik za pripravo tople sanitarne vode, s prostornino 230 l. Ko zunanje temperature padejo globoko pod ni~lo ali kadar se toplotne potrebe stavbe mo~no pove~ajo, ima naprava vgrajen dodaten elektro grelec, ki v tem ~asu premosti pomanjkanje toplote. Naprava ima `e tovarni{ko vgrajeno predpripravo za priklop solarnega sistema, pridobljeno toploto pa usmeri v pripravo sanitarne vode ali v ogrevanje stavbe, s ~imer se stro{ki delovanja {e zni`ajo.

Zadovoljen lastnik Lastnik Matja` je za ogrevanje, hlajenje, prezra~evanje ter pripravo tople sanitarne vode za vso dru`ino v letu 2012 pla~al le 469 EUR elektrike. V 215 m² veliki hi{i je spomladi, jeseni in pozimi imel nastavljeno temperaturo 23 °C, poleti pa 25°C, to pa je dosegal s ~rpalko LWZ 404 SOL. Povedal nam je, da se je za nakup naprave odlo~il, ker je `elel dose~i ugodno bivalno klimo ob najni`jih stro{kih. Na~rtoval je {e ogrevanje sanitarne vode s soncem in

prezra~evanje stavbe z vra~anjem toplote. Omenjena toplotna ~rpalka pa vse te `elje in zahteve zdru`uje v enem izdelku. Ker se stavba nahaja v strnjenem naselju in na majhni parceli, ga je skrbelo tudi zaradi hrupa zunanje ventilatorske enote. Pri tej ~rpalki to ni problem, saj zunanje enote nima ter deluje zares tiho in var~no. Hi{a nima dimnika, zato je bila gradnja cenej{a, prostor za ~rpalko je majhen in ~ist, celotna naprava pa je bolj podobna veliki hladilni omari. Hi{a je brez neprijetnih vonjav, saj v njej ne skladi{~ijo nobenih energentov. Dodaja, da so po dveh zimah izku{nje s ~rpalko odli~ne, letna poraba elektrike je zelo nizka, upravljanje je enostavno, temperatura je tako reko~ konstantna, hi{e dodatno skoraj ne zra~ijo, saj prezra~evanje opravi svoje. V son~nih dneh s 5m² sprejemnikov solarne energije preko celega leta ogrevajo vodo in prostore, zato od meseca maja do konca avgusta elektrike za ta namen sploh ne porabljajo. S ~rpalko je zelo zadovoljen in bi se {e enkrat odlo~il enako. Zato ker je bivanje v hi{i prijetno, varno in udobno v vseh vremenskih razmerah. Ve~ informacij o zelo kvalitetnih toplotnih ~rpalkah StiebelEltron in drugih sistemih ogrevanja pridobite v Vetu, na spletni strani www.veto.si, preko elektronske po{te info@veto.si ali pa enostavno pokli~ete na telefon 01/580-91-00. • Veto Veletrgovina d.o.o.

Ogrevalno - prezra~evalni sistem LWZ 404 SOL v kurilnici gospoda Matja`a-najbolj{a izbira za nizkoenergijsko ali pasivno hi{o

Logotipi priznanj in opravljenih testov toplotne ~rpalke LWZ

www.veto.si

TOPLOTNE

HISNI

KOTLI

ČRPALKE

PREZRAČEVALNI

NA LESNO

SISTEMI

BIOMASO

PLINSKI

SOLARNI

HRANILNIKI

IN OLJNI

SISTEMI

IN GRELNIKI

KOTLI

RADIATORJI

VODE

OSTALI PROGRAMI p p p p p p p p p p

SFHVMBDJKTLJ WFOUJMJ DFWOJ TJTUFNJ PMKOJ JO QMJOTLJ HPSJMOJLJ HSFMOJLJ TBOJUBSOF WPEF FMFLUSJÂOJ LPUMJ DJTUFSOF JO ISBOJMOJLJ [B PMKF LMJNF JO IMBEJMOF OBQSBWF EJNOJLJ ÂSQBMLF DFWJ JO GJUJOHJ

7&50 7&-&53(07*/" E P P p #SOÂJÂFWB p -KVCMKBOB ¢SOVÂF ' p JOGP!WFUP TJ p XXX WFUP TJ

p p p p p p p p p p

PNBSJDF JO SB[EFMJMDJ UBMOP PHSFWBOKF SFHVMBDJKF JO UFSNPTUBUJ SB[UF[OF QPTPEF GJMUSJ JO OBQSBWF [B NFIÂBOKF WPEF NFSJMOJLJ QPSBCF WPEF JO FOFSHJKF J[PMBDJKTLF DFWJ PEUPÂOB LBOBMJ[BDJKB PSPEKB JO EPEBUOJ QSJCPS [B JOtUBMBUFSKF PTUBMJ ESPCOJ NBUFSJBM

OGREVANJE

Magnetni filter Fernox TF1 Na podro~ju ogrevanja bivalnih prostorov smo pri~a intenzivnemu razvoju tehnologije, ki nam omogo~a odli~ne bivanjske razmere z napravami in ogrevalnimi sistemi, ki imajo vedno bolj{e izkoristke in nizke emisije CO2. S toplotnimi ~rpalkami toplotno energijo ~rpamo kar iz zraka, vode in iz zemlje. Z velikimi povr{inami pri talnem ogrevanju imamo pri talnem gretju prijetno tople prostore, ~e vodo segrejemo na samo 35°C in celo manj. Vse to pomeni manj{o porabo energije in prihranek pri stro{kih ogrevanja. Nov velik korak v razvoju pomenijo tudi energijsko var~ne frekven~ne obto~ne ~rpalke, ki poganjajo vodo po ogrevalnem sistemu samo toliko, kolikor je potrebno za u~inkovito ogrevanje in ne ves ~as s polno mo~jo, kot je bilo to pri klasi~nih ~rpalkah. Var~ne obto~ne ~rpalke ima vgrajena tudi ve~ina sodobnih ogrevalnih in hladilnih naprav. V za~etku leto{njega leta je za~ela tudi v Sloveniji veljati evropska ErP direktiva {t. 641/2009, ki prakti~no ukinja stare energijsko potratne ~rpalke. Na globalnem nivoju bomo samo z uvedbo energijsko var~nih obto~nih ~rpalk prihranili ogromne koli~ine elektri~ne energije. Seveda pa èlimo, da na{ ogrevalni sistem ~im dlje deluje z visokim izkoristkom, zato ga moramo ustrezno za{~ititi in vzdrèvati. Poleg oblog iz vodnega kamna se namre~ lahko v ogrevalnem sistemu na dolo~enih mestih za~nejo kopi~iti kovinski in drugi delci, v ceveh talnega ogrevanja pa se s~asoma lahko razvijejo alge. Vsi ti pojavi imajo za posledico ob~uten padec izkoristka ogrevalnega sistema, lahko pa tudi povzro~ijo okvare naprav. V zadnjem ~asu opaàmo ve~je {tevilo okvar novih energetsko var~nih obto~nih ~rpalk, ob katerih se zaradi njihovega mo~nega magneta naberejo drobni kovinski delci, ki lahko è po nekaj mesecih obratovanja popolnoma onemogo~ijo vrtenje rotorja obto~ne ~rpalke. V tem primeru je potrebno ~rpalko zamenjati, kar pa {e ne pomeni, da je problem s tem odpravljen. To se dogaja tudi pri drugih ogrevalnih napravah z var~nimi obto~nimi ~rpalkami. Odpoved ogrevalnega sistema v hladnih zimskih dneh pa nam povzro~i kar nekaj nev{e~nosti in slabe volje.

Magnetni filter Temu se lahko izognemo, ~e na ustrezno mesto pred obto~no ~rpalko vgradimo magnetni filter, ki iz vode v ogrevalnem sistemu izlo~i vse kovinske delce, {e preden pridejo do var~ne frekven~ne obto~ne ~rpal-

Celovita za{~ita ogrevalnega sistema Hidrociklonski magnetni filter Fernox TF1

^i{~enje filtra Fernox TF1

ke in se prilepijo na njen magnet. S tem tudi prepre~imo, da bi se delci nabirali po celotnem ogrevalnem sistemu in mu znièvali toplotni izkoristek. Najpomembnej{a lastnost magnetnega filtra je njegova sposobnost, da z magnetom iz vode izlo~i vse feromagnetne delce. To je {e posebej pomembno zaradi uvedbe evropske direktive ErP {t. 641/2009, po kateri je dovoljeno dajati na trg samo {e energetsko var~ne frekven~ne obto~ne ~rpalke, ki imajo magnet. Magnetni filter Fernox TF1 kovinske delce izlo~i s pomo~jo mo~nega magneta, nemagnetne delce pa odstrani po hidrociklonskem principu. Ohi{je filtra ima namre~ v zgornji polovici dvojno steno. Voda v ohi{je prite~e v prostor med obema stenama in zaradi ekscentri~nega vstopa nastane vodni vrtinec. Trdni delci zaradi ve~je specifi~ne teè od vode kroìjo po obodu ohi{ja in potem zdrsnejo v konusni del filtra. Voda iz filtra nazaj v sistem odteka skozi cev, ki vodo zajema v zgornjem delu notranjega valja filtra, tako da trdni delci kljub vodnemu toku praviloma ostanejo na dnu ohi{ja filtra. Zato je magnetni filter Fernox TF1 izredno u~inkovit pri izlo~anju tako kovinskih kot tudi nemagnetnih delcev. î{~enje filtra TF1 je zelo hitro in enostavno. Demontaà filtra ni potrebna. Zapremo dovodni in odvodni prehodni ventil, izvle~emo magnet iz tulca in po~akamo 30 sekund, da se kovinski delci posedejo na dno ohi{ja filtra. Pod izpustni ventil podstavimo lovilno posodo, s klju~em na pokrovu izpustnega ventila odpremo izpustni ventil in odpremo dovodni prehodni ventil, da voda odplakne ne~isto~e iz filtra. Potem zapremo dovodni in izpustni ventil. Odpremo dovodni in odvodni ventil, odzra~imo ohi{je filtra in po potrebi dolijemo vodo v ogrevalni sistem.

Filter nima membrane, zato ne povzro~a upora vodnemu toku. Lahko ga namestimo na horizontalno ali vertikalno cev. Na voljo so dimenzije priklju~kov ¾˝, 1˝, 22 mm in 28 mm. Ohi{je filtra lahko uporabimo tudi kot dozator za kemikalije, ki jih dodajamo vodi. Za ~i{~enje na primer dodamo ~istilno sredstvo Fernox Express Cleaner F5, za za{~ito sistema pred korozijo in nabiranjem vodnega kamna pa dodamo za{~itno sredstvo Fernox Protector F1. Pri sistemih talnega ogrevanja vodi dodamo sredstvo Fernox Underfloor Heating AF10 Biocide, ki prepre~uje razvoj alg. V primeru, da imamo za magnetni filter na razpolago zelo malo prostora ali oteèn dostop, lahko izberemo tudi manj{i magnetni filter TF1 Compact, ki ima priklju~ek dimenzije 22 mm. ê so v ogrevalnem sistemu è ve~je koli~ine ne~isto~ ali oblog iz vodnega kamna, je potrebno sistem o~istiti s strojem za ~i{~enje ogrevalnih sistemov Powerflow Flushing Machine MKIII. Pri tem priporo~amo tudi hkratno uporabo Powerflushing magnetnega filtra, ~e so v ogrevalnem sistemu ve~je koli~ine kovinskih delcev. Magnetni hidrociklonski filter Fernox TF1 je zaradi svoje vsestranske u~inkovitosti in vrhunske kvalitete v letu 2010 v Veliki Britaniji dobil Corgi-jevo nagrado za izdelek leta na podro~ju stojnih in{talacij po izboru in{talaterjev. Vgradnjo magnetnega filtra priporo~amo tako pri novogradnjah kot tudi v starej{ih objektih. Tako za{~itimo ogrevalne sisteme iz vseh vrst materiala, torej bakra, èleza, aluminija in plastike, predvsem pa za{~itimo var~no frekven~no obto~no ~rpalko. Z vgradnjo magnetnega filtra in z ustreznimi za{~itnimi sredstvi poskrbimo, da bo na{ ogrevalni sistem {e dolgo deloval brezhibno in z visokim toplotnim izkoristkom. •

Naprava za ~i{~enje ogrevalnih sistemov Fernox Powerflow MKIII

Robert @ibrik in`. strojni{tva

Subvencija Eko sklada.

Sedaj tudi notranja enota z vgrajenim 190 l bojlerjem.

OGREVANJE

Novosti, ki jih je predstavilo podjetje RIKA na sejmu ISH 2013 Podjetje RIKA ne prodaja le pe~i. Ponuja vam dodatek k ve~ji kakovosti `ivljenja. Toplota je samo en vidik, drug je vzdu{je, ki se ustvari, ko ogenj pra-

sketa, ko za~utite vonj lesa. Na sejmu je RIKA predstavila svoje najnovej{e modele kaminskih pe~i na polena in pelete. Med njimi so trije kamini namenjeni

za ogrevanje na polena, drugi trije pa so kamini na pelete. â&#x20AC;˘ Andrej Gruden, AGNI d.o.o.

IMPERA

KAPO

MIRO

IMPERA je posebne` na tr`i{~u kaminskih pe~i: nobena druga kaminska pe~ na polena nima izkoristka ve~jega od 90 %. Tako velik izkoristek omogo~a posebej zasnovana tehnologija zgorevalnega prostora in pa na novo razviti RIKA Powerstone. Dodatni model IMPERA XL ima {e ve~jo maso za shranjevanje toplote in s tem tudi podalj{ano oddajanje toplote. V ta kamin lahko nalagamo tudi dalj{a polena, kot v osnovni model kaminske pe~i IMPERA.

Vitek, spremenljiv in enostaven: tako se predstavi model KAPO. Z zamenljivimi stranskimi oblogami lahko hitro in brez te`av spremenite vrsto ali barvo materiala stranske obloge kaminske pe~i. Vse povr{ine so {e posebej enostavne za vzdr`evanje.

Njegova tehnologija je najnovej{a, njegova oblika brez~asna, zunanjost enostavna za ~i{~enje in njegova konstrukcija tako kompaktna, kot pri nobenemu drugemu modelu. MIRO se optimalno in v skladu z va{imi `eljami, ujema s svojim naravnim okoljem, kar je zanj va{a dnevna soba.

TURA

ECO II

ROCO

TURA zaradi svoje velike mase za shranjevanje toplote zagotavlja izjemno dolgo in prijetno po~utje pri ogrevanju. Pe~ ima prav tako velik prostor, ki je primeren za ogrevanje pija~e ali hrane.

Tipi~en klasi~en model podjetja RIKA. ECO je bil prvi kamin na polena, ki je bil opremljen z inovativnim sistemom regulacije zraka Rikatronic3. S tem sistemom so bila postavljena povsem nova merila na podro~ju udobja, izkoristka pri zgorevanju polen in varstva okolja.

Velika drsna steklena vrata prispevajo k temu, da je kaminska pe~ ROCO oblikovalski prese`ek, ki pritegne va{ pogled. Kaminska pe~ ne samo da je lepa na pogled, je tudi zelo enostavna za uporabo, kar omogo~ata zaslon na dotik in RIKA WLAN nadzor preko pametnega telefona ali tabli~nega ra~unalnika. S kaminsko pe~jo ROKO MultiAir je mogo~e segret konvekcijski zrak preko povezovalne cevi selektivno dovajati naprej v drugo sobo. Preko prezra~evalnega sistema se to izvaja tako tiho, kot {e nikoli doslej. To je verjetno najti{ja razdelilna pe~ za konvekcijski zrak, v kateri so seveda na voljo vse inovativne prednosti ROCO-serije.

ENERGETSKI PREGLEDI

Enostaven energetski pregled va{e hi{e Hiter energetski pregled pri nakupu stanovanja ali hi{e - kaj lahko naredim sam?

a je nakup stanovanja ali hi{e pogosto najve~ji nakup v na{em ìvljenju, ni treba posebej poudarjati. Pri tem je zelo pomembno, da v skrbni pregled na{ega bodo~ega doma vklju~imo enostavni energetski pregled. êtudi nismo eksperti iz tega podro~ja, lahko marsikaj opazimo sami. Izolacija Zima je za nakup nepremi~nine primeren ~as. Ob hladnem vremenu marsikaj opazimo ter ob~utimo. Najprej nas zanima debelina izolacijskega ovoja stavbe. Enostavno odpremo okno in izmerimo celotno debelino zidu od notranje stene do vklju~no fasade. ê gre za klasi~no gradnjo (ope~ni zidaki 29 cm), moramo nameriti vsaj 40 cm ali ve~, sicer sklepamo, da je manj kot 10 cm izolacije. Nato preverimo izolacijo zunanjih okenskih {palet. ê {palete niso izolirane, tvegamo toplotni most ob oknih in plesen ob oknih na notranji strani. Preverimo tako, da potrkamo po zunanji {paleti in hitro ob~utimo ali je trden zid ali je izolacija. Debelino lahko preverimo tudi z zelo tanko iglo, ki jo zapi~imo v {paleto, ~e nam lastnik to dopusti. Nadalje preverimo izolacijo balkona. ê je debelina balkona skupaj z ometom in oblogo pribli`no 10cm do 15cm, potem sklepamo, da balkon ni izoliran. Debelina bi morala biti vsaj 20 cm, da je na njem nekaj izolacije iz spodnje in zgornje strani. Neizolirana balkonska plo{~a namre~ zelo dobro prena{a hlad v notranje prostore ter povzro~a plesen ob stenah in na stropu, ki mejijo z balkonom. Neizoliran balkon nam poleti dodatno greje stanovanje. Naslednja to~ka pregleda je izolacija strehe. Skoraj vsaka stavba ima vrata ali stopnice z dostopom do podstre{ja, kar nam omogo~i, da pogledamo nad mansardo in se prepri~amo o debelini izolacije. Izolacijo malenkost odmaknemo in izmerimo debelino. Pri starej{ih hi{ah bo to morda samo 10 cm kar je malo, nameriti moramo od 20 cm do 30 cm da smo lahko zadovoljni. Debelino izolacije med temeljno plo{~o in estrihom te`je preverimo, morda le v razdelilni omarici za talno ogrevanje.

Okna Okna imajo razli~ne pomanjkljivosti. Pozorni smo na lise v dvoslojnih ali troslojnih steklih, ki opozarjajo na to, da medstekleni prostor ni ve~ hermeti~no zaprt, v notranjosti stekel pa se lahko pojavi vlaga. Pozimi lahko preverimo tesnjenje oken kar z roko. ^e je notranji del okenskega okvira zelo hladen ali z roko ob~utimo prepih ob oknu, potem tesnila okna ne tesnijo ve~ in nam hladijo prostor. Ve~inoma lahko pri steklih preverimo tudi toplotno prehodnost. Ta je pogosto napisana na kovinskem okvirju med obema stekloma. Najdemo lahko naslednje zapise K1.1, U1.1, U=1.1, U=1.1 W/m²K ali podobno. Številka 1.1 je sprejemljiva, morda tudi {e 1.3. Manj{e kot so {tevilke (npr. 0.9, 0.7) bolj{e je. Za poletje nas zanima kako je s sen~enjem oken, predvsem tistih, ki so obrnjena proti jugu. Velika okna brez mo`nosti sen~enja nam bodo poleti preve~ ogrela prostore.

Toplotna izolacija mansarde zadr`i dobr{en del toplote v stavbi pozimi, poleti ohranja hladnej{o mansardo.

Slabo izdelana izolacija ({palet) na zunanji strani okna povzro~a pojav plesni.

Ogrevalni sistem Najprej nas zanima starost ogrevalne naprave (kotel, toplotna ~rpalka). Leto izdelave je obi~ajno navedeno na nalepki ali kovinski plo{~ici, ki je pritrjena na napravo. Naprave do 10 let starosti in v stalnem obratovanju na~eloma na povzro~ajo te`av, pri napravah starosti 20 let pri~akujemo te`ave. Lastnika vpra{amo o morebitnih servisih ogrevalne naprave in sistema. Zanima nas mo`nost regulacije ogrevanja posameznih prostorov. Vpra{amo tudi koliko goriva, energije ali denarja porabi na ogrevalno sezono in dodamo {e kak{en evro za vsak slu~aj. Preverimo ali so cevi v kurilnici in morebitne druge vidne cevi po stanovanju izolirane. Pozimi enostavno ob~utimo ali je toplota prostorov zadovoljiva ali ne (20°C – 23°C). Vedno preverimo vse prostore.

Pojav plesni Po celotnem stanovanju preverimo pojav plesni. Plesen najpogosteje najdemo na severnih stenah, ob oknih, nad okni, v mansardah ob stiku stene in stropa, v prostoru, ki meji z balkonom, za omaro. Plesen opozarja na slab{o izvedbo izolacije stavbe, vlago in toplotne mostove. • T.R.

OGREVANJE

Kako poceniti ogrevanje tople sanitarne vode? So res minili ~asi poceni ogrevanja s kurilnim oljem? V zadnjih desetih letih smo se navadili na udobje uporabe plinastih in teko~ih kuriv, sedaj pa smo vedno bolj zaskrbljeni ob rasti njihovih cen. Vse bolj jasno postaja, da je ogrevanje s fosilnimi gorivi vse bolj drago, neke vrste luksuz in je potrebno poiskati cenovno bolj ugodne alternativne re{itve.

lahko klasi~ne ali vakuumske kolektorje. Vendar so tudi tukaj naravne omejitve. Predvsem v zimskem obdobju ni dovolj son~ne energije za nemoteno ogrevanje sanitarne vode. Zaklju~imo lahko, da dobimo cenovno u~inkovito ogreSolarni sistem PROSUN

jev Seltron je njihova sodobna tehni~na zasnova, ki temelji na 20 letnih izku{njah in zagotavlja visoko u~inkovitost in prilagodljivost za razli~ne na~ine delovanja in kombinacij z razli~nimi viri energije.

Kaj lahko storimo na podro~ju ogrevanja sanitarne vode? Sanitarno vodo lahko ogrevamo s toplotno ~rpalko, ki uporablja elektri~no energijo in do 70 odstotkov energije iz okoljskega zraka. Ogrevanje je cenovno ugodno, vendar so pri tem nekatere omejitve. Vodo lahko segrevamo do pribli`no 55 °C. Ogrevanje sanitarne vode s toplotno ~rpalko postane manj ekonomi~no, ~e je temperatura okolja ni`ja od ca 10 °C. Še cenej{e, skoraj brezpla~no je ogrevanje sanitarne vode s solarno energijo. Uporabimo

Solarni regulator PROMATIC SGC

OPTIMA toplotna ~rpalka za pripravo tople sanitarne vode

vanje sanitarne vode, kadar uporabimo grelnik sanitarne vode s solarnimi kolektorji ali toplotno ~rpalko v kombinaciji z dopolnilnim elektri~nim grelnikom ali z mo`nostjo dopolnilnega ogrevanja iz sistema centralnega ogrevanja. Solarni grelnik sanitarne vode potrebuje za optimalno delovanje tudi kakovostno regulacijo. Prednost solarnih regulator-

Še ve~, funkcionalnost regulatorjev je pribli`ana uporabnikom in monterjem do te mere, da je nastavitev in njihov zagon izjemno preprost, kar postaja pri vedno bolj zapletenih sistemih ogrevanja klju~nega pomena. Ker pa uporabnike tudi vedno bolj zanima, koliko so z investicijo v sodoben sistem ogrevanja privar~evali, smo pri solarnih regulatorjih dodali mo`nost merjenja in prikaza pridobljene energije iz alternativnih virov. •

Moderni kamini EDILKAMIN, enostavno prekrasni Kamini `e dolgo ~asa niso, kar so v~asih bili. Danes kamini zdru`ujejo funkcionalnost , ekonomi~nost in estetiko. Moderni kamini so narejeni tako, da jih lahko namestimo skoraj v vsakem stanovanju ali hi{i. Široka paleta kaminov EDILKAMIN, ki se razlikujejo po materialih, namembnosti in dizajnu, omogo~a izbiro kamina glede na specifi~ne potrebe uporabnika in ambienta. Kamini tako niso ve~ samo okras doma, temve~ vedno bolj postajajo pomemben in u~inkovit vir ogrevanja.

Razlikujemo dve osnovni izvedbi kaminov: • •

Toplozra~ni in toplovodni.

Toplozra~ni kamini se uporabljajo neposredno za ogrevanje enega ve~jega prostora ali z uporabo razvodnih kanalov za ogrevanje ve~ manj{ih prostorov. Toplovodni kamini prenesejo toploto preko cevnega sistema v klasi~no cenOgled delovanja kaminov v ˝Centru var~nega ogrevanja˝

OGREVANJE

tralno ogrevanje objekta. Neposredno v prostor oddajo samo cca 20 % toplote. Kamine lahko danes uporabljamo kot osnovni ali kot dopolnilni vir toplote. Kamini vrhunskega dizajna in kakovostne izdelave so {e posebej primerni za moderne, prostorne hi{e ali stanovanja. Vsak kamin posebej je zasnovan tako, da omogo~a u~inkovito in kakovostno zgorevanje, kar zagotavlja udobno in var~no ogrevanje v vsej `ivljenjski dobi naprave.

Kaj imajo skupnega estetika, enostavna uporaba in var~no ogrevanje? Zraven toplozra~nih in toplovodnih kaminov se v Sloveniji in v svetu vse bolj uveljavljajo tako imenovane samostoje~e ali kaminske pe~i na pelete ali drva. S kaminskimi pe~mi na pelete postane ogrevanje zelo udobno. Te pe~i so opremljene z zalogovnikom za pelete in vso potrebno avtomatiko za samodejno delovanje, kar zagotavlja var~no delovanje in maksimalno udobje. ^e temu dodamo {e ~udovit dizajn in toplino ognja v dnevnem prostoru, je izbira kaminske pe~i za ogrevanje ve~ kot samo var~na odlo~itev. Ker `elimo kamine in njihovo delovanje

Vgradni kaminski vlo`ek SIDE na polena

~im bolj nazorno prikazati na{im stran- na{li {tevilne re{itve za var~no ogrekam, smo se odlo~ili, da bomo v na{em vanje, var~no pripravo tople sanitarne ˝Centru var~nega ogrevanja˝ v ~asu ogre- vode, material za vodovod in kanalizacijo. valne sezone postavili dve kaminski pe~i Ponudili vam bomo svetovanje, pomo~ pri v obratovanje. Vljudno vabljeni na pridobitvi nepovratnih sredstev Eko ogled in demonstracijo delosklada in ugodno obliko finanKo vanja! ciranja – brezobrestni kredit na pomislite na ogrevalno tehniko Seltron, brez ogrevanje, Obi{~ite CENTER var~nega stro{kov odobritve. • pomislite na Jo`e Herti{, ogrevanja na Tr`a{ki cesti Seltron. tehni~ni direktor Seltron 85 A, v Mariboru, kjer boste

CENTER

varčnega ogrevanja

Skoraj brezplačno do tople sanitarne vode s solarnim sistemom ali toplotno črpalko! t Razmerje med vloženo električno energijo in brezplačno energijo iz okolice je 30 % proti 70 %.

t Povprečna 4-članska družina v toplem delu leta uporabi tuš najmanj 8- do 12-krat dnevno. Solarni sistem PROSUN BASIC lahko v tem obdobju skoraj 100 % brezplačno pokrije potrebe po topli sanitarni vodi.

t Zamenjava obstoječega električnega bojlerja s toplotno črpalko Optima San ni zahtevna. t Sanitarno vodo boste ogrevali ugodno in ekološko prijazno.

t S solarnim sistemom PROSUN BASIC boste v tuširanju uživali brez velikih stroškov.

t Možnost subvencije Eko sklada.

t Možnost subvencije Eko sklada. Akcijska cena*

Akcijska cena**

1.698,00 € 1.535,00 €

Ne zamudite!

Akcijska ponudba velja do 31. maja 2013.

* z obračunanim 20 % DDV, ** z obračunanim 8,5 % DDV

BREZOBRESTNI KREDIT !

Akcijska cena*

Akcijska cena**

1.899,00 €

1.717,00 €

Ne zamudite!

Akcijska ponudba velja do 31. maja 2013.

* z obračunanim 20 % DDV, ** z obračunanim 8,5 % DDV

Ne čakajte! Obiščite CENTER varčnega ogrevanja na Tržaški c. 85A v Mariboru. Več informacij za pridobitev brezobrestnega kredita najdete na www.seltron.si !

T: 02 / 671 96 00 E: info@seltron.si S: www.seltron.si

HLAJENJE

Hlajenje in ogrevanje prostorov s klimatsko napravo - enostavna, ekonomi~na in hitra re{itev toplotnega udobja Klimatske naprave MITSUBISHI ELECTRIC odlikuje napredna inverterska tehnologija, ki je rezultat dolgoletnih izku{enj in raziskovanja japonskih strokovnjakov za klimatizacijo. Uvedba inverterske tehnologije prilagajanja delovanja naprave, glede na potrebe, je popolnoma spremenila udobje bivanja v prostoru in omogo~ila izjemen napredek ~loveka in dru`be, ki pa ne stremi le k pove~anju udobja bivanja in efektivnosti dela ampak tudi k zmanj{anju porabe energije. Zaradi inverterske tehnologije, ki ne zahteva stalnih zagonov in prekinitev delovanja, kot je to pri napravah s fiksno mo~jo delovanja, se podalj{a `ivljenjska doba naprave, toplotno udobje skozi vse leto pa je konstantno in tiho. Pri najni`ji hitrosti ventilatorja je zvo~ni tlak notranje enote le 20 dB(A), kar je sli{ati kot {elestenje listja na drevesu. Poleg tega Plasma Quad filtri v napravah pre~istijo zrak virusov in bakterij. Zahvaljujo~ posebni tehnologiji imenovani hiper gretje pa se celo uporabniki v regijah z izjemno mrzlimi zimami zanesejo na klimatsko napravo MITSUBISHI ELECTRIC tipa MSZ-FH VEHZ. Proizvajalec s tem modelom zagotavlja ogrevanje tudi do zunanje temperature -25°C, polna nazivna zmogljivost naprave se ohrani tudi pri zunanji temperaturi do -15°C. Grelnik proti zamrzovanju kondenzata prepre~i zamrzovanje in posledi~no prepre~i blokado ventilatorja v zunanji enoti. Uporaba teh klimatskih naprav, kot edini vir gretja, je posebej priporo~ljiva v obmo~jih, kjer obstaja ve~ja mo`nost zamrzovanja vode, ki med ogrevanjem kondenzira na zunanji enoti. Za modele serije MSZ-FH VE

pa proizvajalec zagotavlja ogrevanje do -15°C zunanje temperature brez uporabe dodatnega grelnika. Sezonska energetska u~inkovitost klimatske naprave MSZ-FH VE, ki jo je proizvajalec meril skozi vso sezono delovanja je v najvi{jem razredu energetske u~inkovitosti A+++, tako pri ogrevanju kot hlajenju. Za idealno toplotno udobje skrbi {e osem vertikalno name{~enih senzorjev, ki se premikajo levo in desno ter podrobno tridimenzionalno (3D) analizirajo sobno temperaturo. Naprava lahko oceni, kje se v sobi nahajajo osebe in na tej osnovi izvaja funkciji »posredni zra~ni tok« ali »neposreden zra~ni tok«. Funkcija neposredni zra~ni tok se lahko uporabi za usmeritev zra~nega toka neposredno v ljudi, ko se `elijo hitro ogreti ob prihodu v prostor, na primer na zelo mrzel dan. Funkcija posredni zra~ni tok se lahko uporabi, ko je zra~ni tok premo~an ali preve~ neposredno usmerjen v osebo, na primer ob `elji, da se telesna temperatura osebe v prostoru ne bi pretirano ohladila. V primerih, ko za ogrevanje prostorov potro{imo veliko sredstev ali v primerih, ko ogrevanje stanovanja ali pisarne ni

ustrezno urejeno, predstavlja klimatska naprava MITSUBISHI ELECTRIC model MSZ-FH enostavno, hitro in ekonomi~no re{itev s katero isto~asno zadovoljimo tudi potrebo po hlajenju v vro~ih in soparnih poletnih dneh. Vsak zaposleni zagotovo visoko ceni ustrezno ohlajeno okolje delovnega prostora ali povratek v udobje ohlajenega doma po naporni vo`nji v pregretem avtomobilu ter seveda po~itek in spanje v prijetno ohlajeni spalnici, kar da dodaten zagon za nov delovni dan. Namestitev klimatske naprave je opravljena v enem dnevu z minimalnim posegom v prostor. Obrniti se je potrebno na strokovnjaka za vgradnjo klimatskih naprav, ki bo opravil ogled prostorov in znal svetovati primeren tip, model, mo~ ter kraj namestitve notranje in zunanje enote klimatske naprave. Poleg najbolje prodajanih stenskih modelov z eno zunanjo in eno notranjo enoto, prostore lahko klimatiziramo v celoti in profesionalno z uporabo multi sistemov z eno zunanjo in razli~nimi notranjimi enotami, kot so talne, stropne, vgradne ali kanalske enote, ki jih lahko pove`emo s sistemom prezra~evanja z rekuperacijo toplote. • VITANEST d.o.o.

èist zrak za bolj zdravo

Dihajte

in udobno bivanje

12ÒMESECEVÒNAÒLETOÒ NOVA klimatska naprava serija

MSZ-FH VEHZ - uèinkovita in varèna, sezonska energetska uèinkovitost A+++ - ogrevanje pri nizkih zimskih temperaturah, tudi do -25°C Ò EKONOMIāNOÒHLAJENJEÒINÒRAZVLAÞEVANJE Ò DOVRÛENAÒµÒLTRACIJAÒZRAKA - usmerjeno delovanje s pomoèjo senzorja prisotnosti v prostoru omogoèa nastavitev posrednega ali neposrednega zraènega toka - enostavno upravljanje s tedenskim tajmerjem

http://www.vitanest.si VITANEST d.o.o., NOVA GORICA | tel.: 05/338 49 99 | e-pošta: vitanest@vitanest.si Na sejmu DOM razstavljamo v pritlièju hale B – Marmorna dvorana. Naš razstavni prostor je evidentiran s številko 9 in se nahaja ob veliki stekleni steni, pred izhodom iz dvorane na dvorišèe sejmišèa zavijete desno, kjer Vas prièakujemo in svetujemo o izbiri visoko uèinkovitih, energetsko varènih in modernih klimatskih naprav.

FINAN^NE SPODBUDE

Nepovratna sredstva tudi za u~inkovito rabo energije Z u~inkovito rabo energije privar~ujete in hkrati skrbite za okolje Ohranjanje okolja in zanesljivost oskrbe z energijo ob vedno ve~jih potrebah po energiji postajata klju~na dejavnika razvoja dru`be. Zato se s pojmoma »u~inkovita raba energije (URE)« in »obnovljivi viri energije (OVE)« danes sre~ujemo vsi. Tudi zakonodaja, okoljska problematika in cene energentov vedno bolj pritiskajo na kon~ne uporabnike, ki se bodo morali s temi vpra{anji prej ali slej soo~iti. Pravilna uporaba energije se vedno obrestuje: prihranek energije pomeni tudi prihranek stro{kov. Z upo{tevanjem pravil URE

in OVE se viri energije uporabljajo na racionalen na~in, pri tem pa se uporabnikom ni potrebno odpovedati udobju, ki so ga vajeni. Energetika Ljubljana je prvo slovensko energetsko podjetje, ki ponuja nepovratne finan~ne spodbude gospodinjstvom, ~e investirajo v okolju bolj prijazne energetske sisteme za oskrbo z zemeljskim plinom ali toploto. Finan~ne spodbude so namenjene tudi javnemu sektorju, pravnim osebam in podjetnikom. •

Ekolo{ki krediti ob energetskih prenovah Javni poziv za kreditiranje okoljskih nalo`b - 49OB13 Zmanj{anje toplotnih izgub pri obnovi obstoje~ih stanovanjskih stavb je ob zadanih ciljih in zavezah evrope bistvenega pomena, zato Eko sklad v letu 2013 dodeljuje eko kredite, ki se nana{ajo na slede~e namene in zahteve (ne velja za gradnje, z gradbenim dovoljenjem po 1.1.2003): ZAMENJAVA STAVBNEGA POHIŠTVA - oken, balkonskih vrat in fiksnih zasteklitev z energijsko u~inkovitimi, s toplotno prehodnostjo celotnega okna U  1,2 W/m2K (zasteklitev in okvir skupaj), skladno s standardom SIST EN ISO 10077-1(2) oziroma SIST EN ISO 12567-1(2). OBNOVA FASADE - Izvedba toplotne izolacije fasade skupaj s podstavkom (coklom) z najmanj 15 cm izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo λ  0,045 W/mK ali ustrezno debelino drugega izolacijskega materiala (d), da bo razmerje λ/d manj{e ali enako od 0,3 W/m2K. Izvedba toplotne izolacije fasade skupaj s coklom z najmanj 15 cm izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo λ  0,045 W/ mK ali ustrezno debelino drugega izolacijskega materiala (d), da bo razmerje λ/d manj{e ali enako od 0,30 W/m2K. Navedeno razmerje λ/d  0,30 W/m2K mora biti izkazano tudi v primeru vgradnje naravnih izolacijskih materialov, in sicer ne glede na vrednost toplotne prevodnosti (λ). VGRADITEV IZOLACIJE STREHE, STROPA: Izvedba toplotne izolacije strehe oziroma stropa proti neogrevanemu prostoru z najmanj 25 cm izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo λ  0,045 W/mK ali ustrezno debelino drugega izolacijskega materiala (d), da bo razmerje λ/d manj{e ali enako od 0,18 W/m2K. Navedeno razmerje λ/d  0,18 W/m2K mora biti izkazano tudi v primeru vgradnje naravnih izolacijskih materialov, in sicer ne glede na vrednost toplotne prevodnosti (λ). Javni poziv je odprt do objave zaklju~ka poziva v Uradnem listu RS zaradi dodelitve vseh sredstev, vendar najkasneje do 31.1.2014. •

OGREVANJE

Pomlad je pravi ~as za predelavo va{ih kurilnic

e eno zimo smo dali skozi. Ta je bila nenavadno dolga, kar se je poznalo tudi na stro{kih ogrevanja. Gospodinjstva poro~ajo o 15% vi{jih porabah, kot so jih bila sicer vajena v zadnjih letih. Znanstveniki namigujejo, da morda ne gre za enkraten dogodek, pa~ pa za podnebne spremembe, ki so direktna posledica taljenja ledu na arkti~nem severu. Posledice naj bi se izraàle v dveh ekstremnih letnih ~asih. Na vro~a poletja smo se è nekako navadili, dolgih zim pa nismo pri~akovali. Ne samo, da se bo pove~ana poraba energentov odraàla na vi{jih stro{kih za ogrevanje na letnem nivoju, pa~ pa bo najbr` silila tudi cene goriv navzgor {e naprej.

Predelava obstoje~ih kotlov Marsikateri porabnik kurilnega olja `e ve, da so lesni peleti precej cenej{a alternativa, ko gre za ogrevanje enostanovanjskih hi{, saj se da trenutno, s prehodom na ogrevanje s peleti, stro{ke prepoloviti. In ni nujno, da so investicije za tak prehod visoke, saj v ve~ini primerov pravzaprav niti ni potrebe po zamenjavi obstoje~ih kotlov, potrebno je le dodatno namestiti sistem za kurjenje pelet, katerega glavni del predstavlja gorilnik na pelete.

Ne odla{ajte do jeseni Tak{no predelavo je najbolj smotrno izvesti `e spomladi. Dobavni roki so kratki, zagon je precej la`je izvesti kot poleti, ko so dimniki razgreti in tudi ~asa je dovolj

Kotlovnica PREJ

Kotlovnica POTEM

Predelava kotla na kurilno olje z enostavno zamenjavo gorilnikov.

za iskanje optimalnih nastavitev delovanja gorilnika, saj je ogrevanje potrebno vsaj ob ve~ernih in jutranjih urah. Poleg tega lahko testirate razli~ne vrste pelet in ugotovite, katere vam najbolj ustrezajo, predvsem pa se spla~a v mesecu maju ali juniju iti v nabavo ve~je koli~ine za naslednjo kurilno sezono. To je prakti~no mrtva sezona za proizvajalce in dobavitelje pelet, zato so ti pripravljeni ponuditi ve~je ugodnosti, kot v ~asu tik pred ali med samo kurilno sezono. Marsikdo odla{a s tak{no predelavo obstoje~ega kotla, ker ima {e zalogo kurilnega olja in `eli najprej to porabiti do konca. S tem pa tvega, da bo primoran jeseni ~akati na predelavo, saj se po navadi ~akalne dobe pri ve~ini ponudnikov podalj{ajo tudi do enega meseca.

Omogo~ite si fleksibilnost Gorilnik na pelete Fenix, vam omogo~a enostaven prehod na ogrevanje s peleti, saj zaradi svoje zra~no hlajene gorilne komore ne zahteva velikih posegov v obstoje~e kotle, zato je njegova monta`a relativno enostavna. Obenem potrebuje le 110 mm odprtino v kotlu, kar pomeni, da lahko kadarkoli odstranite gorilnik in vrnete nazaj tistega na kurilno olje. Tako lahko izkoristite pomlad kot obdobje, da se pripravite na novo kurilno sezono za ogrevanje na pelete in ko ste povsem zadovoljni s pripravami, lahko pokurite {e preostanek kurilnega olja, ne da bi bili jeseni v negotovosti, kdaj in kako boste opravili predelavo ter kje boste lahko dobili ustrezne pelete. â&#x20AC;˘ Dodatne informacije na www.inovateh.si Damjan Nemec

OGREVANJE

Preidite sedaj na ogrevanje z lesom in pridobite do 2.000 EUR subvencije Prehod na KWB ogrevalne sisteme na lesno biomaso ima veliko prednosti: svoje stro{ke ogrevanja lahko razpolovite, aktivno sodelujete pri varovanju okolja in ~e sedaj kupite ogrevalni sistem KWB na lesno biomaso, vam dràva Slovenija nakup subvencionira do 2.000 EUR. êprav so investicijski stro{ki v nov ogrevalni sistem na lesno biomaso v primerjavi z ogrevalnim sistemom na olje ali plin relativno visoki, se va{a investicija vsekakor povrne è v 5 letih. Cene peletov in se gibljejo, v nasprotju s cenami nafte, è ve~ let stabilno. Z lesom kot energentom uìvate varnost pri oskrbi in si zagotovite neodvisnost. Les prihaja iz lokalnega okolja – na tak na~in podpirate regionalno ve~anje dodane vrednosti in dolgoro~no varujete delovna mesta. Gorivo kot je les, bo v prihodnosti na voljo v zadostnih koli~inah. V tem ~asu v Evropskih gozdovih zraste 2-krat ve~ lesa kot se ga lahko porabi. Dodatno pa k varnosti o oskrbi na dolgi rok prispevata hitrorasto~i energetski les ( npr. vrba in topol). S prehodom na KWB ogrevanje na biomaso lahko svoje stro{ke ogrevanja razpolovite. V primeru, da si danes vgradite 15 kW KWB Easyfire ogrevalni sistem na lesne pelete, se vam va{a investicija amortizira v 5 letih. V nadaljnih 20 letih privar~ujete dodatno okoli 28.000 EUR. ê sedaj investirate, lahko pridobite subvencijo v vi{ini do 2.000 EUR.

Vodilno ogrevanje na biomaso

Raziskava TU v Grazu potrjuje: KWB ima najbolj zadovoljne stranke in je najboljši proizvajalec sistemov za ogrevanje na pelete

KWB je specialist za ogrevalne sisteme na lesne pelete, sekance in polena, v obmo~ju od 2,4 do 300 kW. Avstrijsko Štajersko podjetje iz St. Margarethen/Raab je bilo ustanovljeno leta 1994. Danes je s 360 sodelavci eden izmed najve~jih proizvajalcev ogrevalnih sistemov na lesno biomaso v Avstriji, skupaj s svojimi podjetji in podru`nicami v Sloveniji, Nem~iji, Franciji in Italiji. Po drugih dr`avah so prisotni preko prodajnih partnerjev. KWB vlaga letno okrog 10% letnega prometa v raziskave in razvoj v najve~jem privatnem inovacijskem centru za biomaso v Evropi. • Dodatne informacije: KWB Vodilno ogrevanje na biomaso, T: 03 839 30 80, info@kwb.si, www.kwb.si

KWB vodilno ogrevanje na biomaso Investicija v KWB Easyfire se je povrnila v petih letih.

Podrobnosti o raziskavi najdete na naslovu: http://www.bwl.tugraz.at/StudienergebnissePelletsheizungen

www.kwb.si

OGREVANJE

Center energetskih re{itev v Ljubljani

Do 75% prihranka s Herz kotli na biomaso

Odprto novo svetovalno sti~i{~e Energetska prenova stavb je v dana{njih ~asih pogosta in pere~a tema. Postavlja se vpra{anje, ali vse kar se svetuje na temo energetskih prenov stavb vodi do skupnega cilja – celovite energetske u~inkovitosti stavb. V Centru energetskih re{itev, ki so ga odprli lani oktobra, letos njegovo poslovno vlogo nadgrajujejo v pravi center dogodkov. Center bo namre~ s paleto razli~nih dogodkov o energetski u~inkovitosti, tako za gospodinjstva kot poslovne uporabnike, postal svetovalno sti~i{~e za doseganje {ir{ega skupnega cilja – energetsko u~inkovito Slovenijo. Center se nahaja se v Ljubljani, v BTC, dvorana 2 - jug, kjer na 1.192 m2 razstavno prodajnih povr{in najdete: energijsko var~ne lesene hi{e, okna in vrata, ponudbo energentov, kuhinje in kopalnice, trajnostne izolacijske re{itve, ter svetovanje o re{itvah za kori{~enje zelene, naravne energije. Sodelujejo Jelovica, Petrol, Nord, Knauf insulation, Jub, Zelene energije.

BTC je za okolje in trajnostni razvoj Med dru`be, ki energetski u~inkovitosti namenjajo velik pomen, sodi tudi BTC, ki je lani med prvimi v Sloveniji prejel mednarodni certifikat ISO 50001:2011. Gre za standard, ki organizacijam omogo~a, da dosledno in u~inkoviteje upravljajo z energijo, v BTC pa so ga prejeli zaradi uresni~evanja lastne energetske politike, katere osnovni namen ni enkratno zni`anje porabe energije, temve~ vzpostavitev sistema, ki vodi k stalnemu zni`evanju porabe energije ter zmanj{anju negativnih vplivov na okolje.

Misija zeleno S projektom Misija: Zeleno, ki so ga è predstavili septembra letos, so v BTC svoje aktivnosti na tem podro~ju {e nadgradili. Gre za prvi tovrstni projekt v Sloveniji, katerega kon~ni cilj je postopno preobraànje obmo~ja BTC City v zeleno mesto. Projekt vklju~uje ve~ podro~ij (upravljanje z odpadki, energetska u~inkovitost, odgovorno ravnanje z vodo, trajnostni promet, varnost in ostala podro~ja dru`bene odgovornosti), njegov cilj pa je zeleno mesto na vseh segmentih. V BTC v projekt vklju~ujejo tudi svoje poslovne partnerje, predvsem pa vodijo in usmerjajo z lastnim zgledom: nadaljujejo z investicijami, ki so potrebne za bolj zeleno ìvljenje v BTC City, promovirajo zelene izdelke in storitve, spodbujajo zeleno potro{njo ter ozave{~ajo glede zelenih vrednot in dejanj. • JE

Bi vas presenetilo, da za stro{ke ogrevanja namenite tri do {tiri krat ve~ kot bi lahko? In kako boste to spremenili? Pri tem vam lahko pomagamo V primerjavi s kurilnim oljem imamo iz lastnega okolja na voljo bistveno cenej{i energent – LES. Naj bodo to drva, enostavno zmleti sekanci ali predelani peleti. Vse te oblike lesa imajo eno bistveno prednost – v okolju predstavljajo vir toplote z nevtralno vsebnostjo CO2. Poleg tega, da je LES okolju prijazen, je za vas morda {e bolj pomembno to, da je od klasi~no uporabljanih energentov cenovno precej bolj ugoden.

Izra~un za porabo 10.000 EUR kurilnega olja Kaj to pomeni za vas, ~e za ogrevanje uporabljate kurilno olje? Poglejmo primer, kjer za ogrevanje porabimo 10.000 € kurilnega olja. V prvi polovici leta 2013 v Sloveniji

Porabite bistveno ve~ energenta? Prihranili boste tudi bistveno VE^ DENARJA. za 10.000 € dobimo pribli`no 9.750 litrov kurilnega olja. Ob tem z primerjavo energijske vrednosti energenta v kWh iz tabele razberemo, da za ekvivalentno energijsko vrednost potrebujemo pribli`no 119 m3 sekancev. Za te sekance bomo po trenutnih cenah v Sloveniji od{teli 2.374 €. Izra~un poka`e, da boste v tem primeru za ogrevanje od{teli manj kot 25% trenutnega stro{ka ali druga~e, na kurilno sezono boste prihranili boste 7.626 €.

Va{o kotlovnico vam izri{emo v 3D predstavitvi Kako urediti novo kotlovnico na biomaso? Sprojektiramo in predstavimo vam va{o novo kotlovnico v 3D izrisu. Potreben je le ogled objekta ali predvidenega prostora za kotlovnico ali pridobitev obstoje~ih na~rtov kotlovnice.

Herz kotli `e danes ustrezajo strogim okoljskim kriterijem, ki bodo stopili v veljavo v prihodnje Podjetje HERZ je okoljsko zelo ozave{~eno. Tudi na{i produkti sledijo tej viziji – biti do okolja bolj prijazen s ~im manj emisij. Na{e znanje je usmerjeno, ne le v izbolj{avo izkoristkov energenta in prihranek va{ega denarja, pa~ pa tudi v zadostitev okoljskim standardom. Standardi za izpuste kotlov na trda goriva v Sloveniji so `e danes med stro`jimi, poleg tega pa se zaostrujejo tudi pogoji za pridobitev finan~nih spodbud. Produkti HERZ zadostijo, ne samo dana{njim zahtevam emisij in okoljskim kriterijem, ampak tudi prihodnjim. • HERZ d.d., Grma{ka cesta 3 1275 Šmartno pri Litiji Tel.: 01 896 21 65, Fax: 01 896 21 40 e-mail: info@herz.si ; www.herz.si

Do 75% prihranka s Herz kotli na biomaso

www.herz.si

Bi vas presenetilo, da za stroške ogrevanja namenite tri do štiri krat več kot bi lahko? In kako boste to spremenili? Mi vam lahko pri tem pomagamo!

3D predstavitev kotla Firematic na sekance.

V primerjavi s klasičnim kurilnim oljem je v okolju poleg vas na voljo bistveno cenejši energent – LES. Naj bodo to klasična drva, enostavno zmleti sekanci ali bolj premišljeno predelani peleti. Vse te oblike lesa imajo eno bistveno prednost – v okolju predstavljajo vir toplote z nevtralno vsebnostjo CO2. Poleg tega, da je LES okolju bolj prijazen, je za vas morda še bolj pomembno to, da je od klasično uporabljanih energentov cenovno precej bolj ugoden.

Najcenejši energent na trgu je LES! 3D predstavitev kotla Firematic na pelete.

NAPREDNE TEHNOLOGIJE

Izziv - shranjevanje energije Shranjevanje energije v mehanski bateriji ali Flywheel Hranjenje energije predstavlja na podro~ju elektri~nih, elektronski in drugih naprav velik izziv. Baterije bi `eleli napolniti hitreje, ~as uporabe naj bi bil dalj{i, {tevilo ciklov polnjenja mora biti ve~je in baterija naj bi bila lahka. S temi izzivi se sre~amo tako pri avtomobilski industriji, v ra~unalni{tvu, mobilnih napravah, pametnih telefonih, letalih in {e bi lahko na{tevali. Zelo posebna »baterija« {tevilnih prednosti in mo`nosti uporabe je t.i. rotor baterija ali mehanska baterija ali angle{ko »Flywheel«.

Naprava Flywheel Glavni sestavni deli Flywheel so rotor, motor in generator. Pri polnjenju motor poganja rotor do visokih hitrosti in tako se energija shrani v vrte~i se rotor. Pri praznjenju vrte~i se rotor preko generatorja ustvarja elektri~no energijo. S tem se rotor upo~asnjuje in zaloga energije se manj{a. Razmerja med te`o rotorja in hitrostjo vrtenja so razli~na, odvisna so od namena uporabe. Ve~ino Flywheel naprav poganja elektrika in v obratni smeri ravno tako proizvajajo elektriko. V uporabi pa so tudi naprave, ki neposredno prejemajo mehansko delo in v obratni smeri ravno tako oddajajo mehansko delo. Rotor mora biti izdelan iz mo~nih materialov, saj so hitrosti vrtenja in sile pri tem velike. Rotorji so obi~ajno izdelani iz kovine ali novej{i iz ogljikovih vlaken, tak{ni dosegajo hitrosti od 20.000 do 50.000 obratov na minuto in tudi tja do 100.000 obratov na minuto. Izredno pomembno je, da se rotor vrti v vakumu, da je trenje oz. upor ~immanj{i. Rotor, motor ter generator so tako hermeti~no zaprti v posodo. K manj{emu trenju in izgubi energije zaradi vrtenja pripomorejo tudi dobri le`aji, ti naj bi bili kar magnetni.

V primerjavi z baterijami, akumulatorji Flywheel naprave odlikuje visoko {tevilo ciklov polnjenja in praznjenja brez vzdr`evanja. Govorimo o {tevilkah od 100.000 do 10 milijonov ciklov. Izgube pri polnjenju so majhne, u~inkovitost je tako visoka do 90% - ~e smo npr. vlo`ili 100 enot energije v baterijo, iz nje dobimo 90 enot. Razpon kapacitet je razmeroma velik kar omogo~a uporabo Flywheel naprav na {tevilnih podro~jih. Naprave

Osnovne komponente Flywheel mehanske baterije (shema: Pjrensburg)

lahko hranijo od 3kWh energije do 130kWh, polnjenje pa je lahko kon~ano è v 15 minutah. Slab{e naprave, ki uporabljajo klasi~ne leàje in nimajo ustreznega vakuma, hitreje izgubljajo energijo zaradi trenja in upora. Izgube so od 20% - 50% v dveh urah. Bolj{e naprave z magnetnimi leàji in kakovostno izvedbo pa izgubijo samo 5% - 10% na 10 ur.

Uporaba v praksi Uporabo Flywheel »baterij« zasledimo `e v preteklosti, ko so se uporabljale v nekaterih javnih prevoznih sredstvih, avtobusih, kot hranilniki energije. Te naprave so bile enostavne, te`ke in niso dosegale visokih obratov, opravljale pa so neposredno mehansko delo brez pretvorbe v oz. iz elektri~ne energije. V dana{njih ~asih se Flywheel baterije uporabljajo kot nadomestilo navadnih baterij za neprekinjeno napajanje v podatkovnih centrih ali manj{ih sistemih, kjer moramo za kraj{i ~as zagotoviti stabilno napetost in napajanje. V zadnjem ~asu pa se uporabljajo tudi v ve~jih sistemih elektri~nega omre`ja, predvsem povezano z obnovljivimi viri energije. Pri obnovljivih virih energije je znano, da proizvodnja elektrike niha glede na vremenske pogoje. To nihanje lahko u~inkovito re{imo s Flywheel napravo, saj ob vi{ku proizvodnje energije le to shranjuje (pospe{uje vrtenje rotorja), ob padcu proizvodnje pa le to nadomesti s svojim generatorjem in vrtenjem rotorja. Uporabo naprave pa zasledimo tudi v formuli 1, ki pri zaviranju formule prejema energijo, med pospe{evanjem pa to energijo oddaja.

Podjetja, ponudniki S tovrstnimi hranilniki energije se ukvarja nekaj podjetij po svetu. Nekatere vidnej{e naprave in podjetja so: Smart Energy 25 flywheel od podjetja Beacon Power Corporation, PowerThru flywheel od podjetja Phillips Service Industries in naprava Flywheel od podjetja Temporal Power. • mag. Roman Toma`i~ Primer Flywheel naprave kot so jo izdelali pri NASA in se lahko vrti do 41.000 obratov na minuto (vir: NASA)

OGREVANJE

Problemi delovanja sobnih kurilnih naprav v zrakotesnih objektih

ogosto se v praksi pojavljajo problemi v zvezi z delovanjem sobnih kurilnih naprav v objektih nizkoenergijske ali pasivne vrste gradnje, za katere je zna~ilna izredna zrakotesnost. Podobna problematika je prisotna tudi v starih, obnovljenih zgradbah. Vse sodobne sobne kurilne naprave imajo namre~ urejen dovod zgorevalnega zraka po dovodnih kanalih in zajemajo zgorevalni zrak skozi re{etke na prostem izven zgradbe. S tem je omogo~en nemoten proces zgorevanja in odvoda dimnih plinov skozi dimnik na prosto. Sistem dovoda zraka, kuri{~a, priklopa in dimnika je popolnoma lo~en od sistemov v objektu in deluje neodvisno. Pogosto se uporabljajo prezra~evalni sistemi z rekuperacijo. Naprave tega tipa ne vplivajo na delovanje kurilnih naprav, saj delujejo na zelo majhni tla~ni razliki (+-4Pa), koli~ina vto~nega in izto~nega zraka v objekt pa je dokaj uravnoteèna. Poleg tega imajo prezra~evalni sistemi vgrajeno funkcijo, ki predvideva prilagojeno delovanje, kadar je v objektu tudi kurilna naprava. Praksa kaè da v objektih, kjer je koli~ina vto~nega in izto~nega zraka uravnoteèna in dovod zraka v kurilno napravo ustrezno izveden in dimenzioniran, ne prihaja do motenj pri delovanju.

Podlak ustvarjajo nape, centralni sesalni sistemi, su{ilci perila Problem nastopi ko so v prostoru naprave, ki intenzivno izsesavajo zrak in ustvarjajo mo~an podtlak. To so najve~krat kuhinjske nape in centralni sesalni sistemi, lahko tudi

su{ilci perila. Delujejo tako, da odvajajo zrak iz prostora na prosto. Pogosto ob monta`i tovrstne naprave ni urejen dovod sve`ega zraka v prostor. kar ustvari podtlak. V teh primerih naprava izkoristi vse mo`ne vire za dotok zraka. Ker sta konstrukcija in ovoj stavbe popolnoma zrakotesna, predstavlja sklop ogrevalne naprave z zra~nim kanalom in dimnikom edini mo`ni vir za dotok. Dovodne zra~ne cevi, kuri{~e z nalagalnimi vrati, dimni{ke priklopne cevi in dimnik so kriti~na mesta, kjer skozi {pranje in rege potegne podtlak v prostor kombinacijo zraka in dimnih plinov. Ta povzro~i v prostoru neprijeten vonj in negativno vpliva na bivalne razmere.

Dobro je poznati tehni~ne smernice in varnostne ukrepe V Smernici SZPV 407 za Poàrno varnost pri na~rtovanju, vgradnji in rabi kurilnih naprav, izdani iz strani Slovenskega zdruènja za poàrno varnost, je v poglavju Namestitev kurilnih in dimovodnih naprav dolo~eno, da varnosti ne sme poslab{ati obratovanje naprav, ki sesajo zrak iz prostora, med katere spadajo tudi kuhinjske nape. Pogoj je v na{em primeru izpolnjen v primeru, ~e z varnostnimi napravami prepre~imo isto~asno obratovanje kurilnih naprav in naprav, ki izsesavajo zrak iz prostora (kuhinjske nape, centralni sesalni sistemi) ali ~e s tehni~nimi sredstvi zagotovimo, da med obratovanjem kuri{~ ne nastaja nevaren podtlak. Smernica SZPV 407, ter tudi navodila za vgradnjo kuhinjskih nap, dolo~a, da je potrebno v primeru vgradnje nape, ki deluje na principu izsesavanja zraka, iz prostora zagotoviti zra~enje z odprtino zadostne velikosti. Gradbeni predpisi dolo~ajo stroge zahteve za take primere, ~e je v prostoru ob napi na dimnik priklopljena tudi pe~ ali kamin. Da je uporaba nape in drugih naprav v takih primerih varna, mora biti poskrbljeno za ustrezno prezra~evanje, s katerim nadomestimo izsesani zrak in prepre~imo podtlak. Centralni sesalni sistem ima z izsesavanjem zraka enak vpliv kot kuhinjska napa, le da je koli~ina izsesanega zraka manj{a in zaradi tega vpliv na delovanje kurilnih naprav manj{i.

Re{itve in ukrepi za pravilno in varno delovanje sobnih kurilnih naprav in drugih naprav, ki odsesavajo zrak: Enostavno in elegantno re{itev problema predstavljajo sistemi kot sta sistema FDS 100 in FDS 200 podjetja Schabus iz Nem~ije. Pri tem sistemu gre za dva magneta, ki jih namestimo na okno, ter na sprejemnik na napi. Vklop in delovanje nape je omogo~eno le v primeru, da magneta na oknu nista tesno skupaj, kar pomeni da je okno odprto in v prostor priteka sve` zrak iz okolice ( slika 1). Sistema KDS 110 in KDS 210 delujeta na enaki tehnologiji, le da sta magneta s sprejemnikom na napi povezana s kabli, omogo~a pa nadzor dveh oken hkrati â&#x20AC;&#x201C; primerno v primerih ko zaradi mo~nega izsesavanja kuhinjske nape odprtje enega okna na nagib ne zadostuje za dovod primerne koli~ine sveèga zraka. (slika 2). Morda vam bo pa primernej{a re{itev s sistemom KZS 200 pri katerem je v zunanjem obodu stavbe skrit dovod zraka z elektri~no krmiljeno loputo, ki se ob vklopu kuhinjske nape samodejno odpre in zagotavlja dotok sveèga zraka in to brez odpiranja in zapiranja oken povsem avtomatsko. Po izklopu kuhinjske nape se loputa spet zapre in prepre~uje vdor hladnega sveèga zraka skozi prezra~evalno odprtino v prostor. (slika 3). Najbolj tehnolo{ko izpopolnjen je sistem za nadzor tla~ne razlike DS 01. Sistem stalno nadzoruje temperaturo v priklju~nih ceveh med kaminom in dimnikom. V trenutku ko se temperatura dvigne, temperaturno tipalo zazna prisotnost toplih dimnih plinov, kar pomeni da je kamin v uporabi. V tem trenutku se vklju~ita tipali za merjenje tlaka, ki sta name{~eni v priklju~nih ceveh zraven temperaturnega tipala in pa v prostoru postavitve. Tipali merita razliko med tlakoma na obeh mestih meritve. V primeru negativnega tlaka v prostoru oz. podtlaka, ki bi lahko povzro~il izhajanje dimnega

Slika 1

Slika 2

Slika 4

Primer vgradnje kuhinjske nape s filtrom v neposredno bli`ino kurilne naprave. Princip delovanja tovrstne nape zagotavlja nemoteno delovanje {tedilnika.

Slika 3

plina v prostor in motnjo vleka krmiljenje izklopi napo in omogo~i vzpostavitev optimalnih pogojev za delovanje kamina. (slika 4).

Kuhinjska napa ali centralni sesalni sistem izsesavata zrak, zato moramo nadomestiti le tega in onemogo~iti podtlak v prostoru V primeru delovanja kuhinjske nape z izsesavanjem zraka ali pa delovanja centralnega sesalnega sistema moramo zagotoviti

nemoten vtok sve`ega zraka v prostor, ki nadomesti izsesani zrak. S tem odpravimo podtlak v prostoru, ki neugodno vpliva na po~utje ljudi, hkrati pa, kar je bolj kriti~no, mo~no moti delovanje kamina in povzro~a vdiranje dimnih plinov v prostor. Obstaja tudi preprost na~in za re{itev tovrstnega problema, in sicer, da enostavno ob uporabi kuhinjske nape ali pa centralnega sesalnega sistema odprete okno, ~e se hkrati z uporabo teh dveh sistemov v kaminu odvija proces gorenja. Na trgu obstajajo kuhinjske nape, ki samo

filtrirajo zrak v prostoru. Kuhinjska napa s filtrom vsesava onesna`en zrak, ga prefiltrira in spet odda v prostor. Tako ne prihaja do izsesavanja zraka iz prostora in potencialne nevarnosti pojava podtlaka. Take kuhinjske nape so za uporabo v prostorih. kjer deluje kurilna naprava najbolj uporabne, saj popolnoma ohranijo svojo funkcijo tudi ko kurilna naprava deluje, hkrati pa v primeru vgradnje take naprave ne potrebujemo dodatnih varnostnih sistemov. • Hrovat Jurij, pe~arski mojster

Gašper okna in vrata. Oči prijetnega doma.

per.si s a g . w w w

% 5 1 – % 5 2 – in

EKO SKL

POPUST*

2013 a j a m a c do kon

*Popust velja do 31. 05. 2013 ob predložitvi tega kupona iz revije Varčujem z energijo, pri naročilu oken v vrednosti večji od 4.000 €. Ob 100 % avansnem plačilu vam pripada dodatni 4 % ﬁnančni popust.

IN[TALACIJE

Uponorjev sistem modularnih fitingov za dvi`ne in kletne razvode

anj delov, ve~ja prilagodljivost, enostavne{e na~rtovanje in hitrej{e delo so glavne prednosti Uponorjevega sistema ve~plastnih cevi (MLCP) za dvi`ne vode v dimenzijah od 63 do 110 mm. Inovativna re{itev Uponor je s to inovacijo postavil nov menik za sisteme ve~plastnih cevi z ozirom na kvaliteto, zanesljivost in varnost. Medtem, ko je za konvencionalen sistem instalacij dimenzij od 63 do 110 mm potrebnih do 300 razli~nih kompo-nent, se pri Uponorjevem sistemu dvi`nih vodov potrebuje ni~ ve~ kot 40 komponent. Kombinacija polietilena in aluminija v ve~plastnih ceveh, naredi sistem robusten, difuzijsko tesen na kisik in odporen na temperaturne ter tla~ne spremembe kar vodi k zanesljivim instalacijam.

Modularni sistem za skoraj vsakr{no varianto Uponorjev sistem dvi`nih vodov je zasnovan na modularnemu konstrukcijskemu konceptu. Z vsega 40 komponentami se lahko izvede kakr{en koli odcep, prehod â&#x20AC;Ś Zaradi modularnosti se lahko na enostaven na~in na~rtuje, tako standardne projekte, kot tudi bolj zahtevne projekte. Tudi v primerih, ko so problemi na samem gradbi{~u videni `e na za~etku, je sistem izjemno prilagodljiv. Prav vsak spoj se enostavno razstavi, zato ga je lahko hitro prilagoditi novemu namenu uporabe. Postopek je zelo enostaven: odstranite varovalni zati~, potegnite narazen adapter in ga ponovno sestavite.

D Delo je hitrej{e, enostavnej{e in bolj e prilagodljivo p Delo z Uponorjevim si sistemom dvi`nih vodov je zares enostavno. Ker je s sistem modularen, torej s sestavljiv, se lahko zatiskanje posameznih spoj izvede kar na delovni jev m Na ta na~in je izvamizi. ja jalcu prihranjeno te`ko delo z zatiskovalnikom na vi{ini, kar pripomor k bolj{i u~inkovitosti re i zmanj{anju nevarnoin s za nastanek po{kodb sti a nesre~ pri delu na ali g gradbi{~u. Za samo priklju~evanje cev in fitingov se je potrebcevi ` predpisanega postopno d dr`ati ka (vtik predpripravljene cevi na fiting, zatiskanje priklju~ka, vtik zatisnjenega priklju~ka s cevjo na telo fitinga in vtik varovalnega zati~a v telo fitinga dokler se ta ne zasko~i v posebni del). Za zatiskanje fitingov dimenzije 90 in 110 mm se uporablja obstoje~e orodje za zatiskanje, ki mora imeti oznako UP 75 (elektri~ni ali baterijski).

Ozna~evanje in varnost Vsi zatisni adapterji so barvno ozna~eni. To pomeni, da ima vsaka dimenzija cevi dolo~eno svojo barvo zatisne pu{e oz. fitinga. S tem je razpoznavnost posameznih dimenzij bolj{a, kar pripomore k la`jemu sortiranju fitingov. Ker so barvno ozna~ene tudi zatisne ~eljusti, je mo`nost napa~nega zatiskanja minimalna.

Enostavno sestavljanje modularnih fitingov

Monta`a brez uporabe posebnega orodja

Zatiskanje spojev na delovni mizi

Manj delov in stro{kovna u~inkovitost kot dodan bonus Zaradi zmanj{anega {tevila komponent so vsi deli, ki se potrebujejo, navidezno vedno na zalogi. Za dobavitelje in instalaterje to pomeni, da je konec z nadle`nimi zamudami, ki so lahko posledica dolgih dobavnih rokov. Po drugi strani pa profitirajo tudi distributerji z manj{imi zalogami in hitrej{im obra~anjem celotnega sistema. Ĺ tevilne prednosti Uponorjevega sistema dvi`nih vodov demonstrirajo izjemno mo~ in {iroko podro~je uporabe (za instalacije dimenzij od 63 mm do 110 mm). Z uporabo posebnih adapterjev, pa je mo~ izvesti tudi redukcijo iz dimenzije 110mm na 16mm (z uporabo samo {tirih sestavnih delov!).

Enostavno reduciranje dimenzij

Za ve~ informacij se obrnite na TITAN d.d., ki je generalni zastopnik firme Uponor v Sloveniji. â&#x20AC;˘ Vili Zabret, TITAN d.d.

ZANIMIVOSTI

Elektri~ni valovi Ocenjevanje vi{ine in pogostnosti morskih valov danes merijo s pomo~jo satelitov. Zato imamo na razpolago razmeroma natan~ne podatke, kje so najprimernej{a mesta za pretvarjanje energije valov v elektriko. Med razli~nimi plavajo~imi stroji `e ve~ let uspe{no preizku{ajo in izbolj{ujejo napravo z imenom Pelamis. Pred mesecem je podjetje, ki projekt vodi, dobilo nagrado 1,4 milijona funtov od angle{ke vlade, projekt pa financirajo velike energetska podjetja, med njimi Eon.

in jo pove~a, kadar so valovi ni`ji ter zmanj{a, ko je morje bolj razburkano. S tem dose`ejo enakomerno delovanje in proizvodnjo elektrike.

Deluje od 2010 Testiranje, nadzor in dodelave naprave trajajo ve~ kot dve leti, pridobljeno elektriko pa po{iljajo v javno omre`je. Pri tem preizku{ajo tudi sistem sidranja, ki omogo~a hiter odklop in zamenjavo v primeru okvare. V projektu sodelujejo tudi proizvajalci

hidravli~nih in drugih sestavnih delov, ki bodo morali ve~ let delovati brez okvar. Ko bo razvoj zaklju~en, nameravajo 2 do 10 km od obale zasidrati ve~jo skupino tak{nih naprav, elektriko pa po kablu voditi na obalo. Pelamis lahko proizvede do petkrat ve~ elektrike kot sistemi z bojami in drugimi pretvorniki energije valov, ena enota pa ima mo~ 750 kW, kar je dovolj elektrike za preskrbo 500 gospodinjstev. •

Zasidran pred {kotsko obalo Naprava je sestavljena iz treh velikih plavajo~ih valjev, ki so med seboj povezani podobno kot vagoni vlaka. Med nihanjem zaradi valov se na spojnih mestih ustvarjajo velike sile, ki premikajo hidravli~ne cilindre v notranjosti valjev. Olje pod visokim tlakom ste~e najprej v velike akumulatorje pritiska in nato skozi hidravli~ni motor, ki poganja generator elektrike. Valji so dodatno obte`eni, da lahko zaradi velike premikajo~e mase dosegajo bolj{i u~inek. Krmilje prilagaja u~inkovitost hidravlike,

Prerez plavajo~ega valja s hidravli~nimi ovni, akumulatorji pritiska in turbino z generatorjem

hƉŽŶŽƌ D> W ƐŝƐƚĞŵ ĚǀŝǎŶŝŚ ǀŽĚŽǀ ŶŽƐƚĂǀŶĂ ŵŽŶƚĂǎĂ͕ ǀĞůŝŬĂ ĨůĞŬƐŝďŝůŶŽƐƚ

ŶŽǀŝŵ͕ ŝŶŽǀĂƚŝǀŶŝŵ ŵŽĚƵůĂƌŶŝŵ D> W ƐŝƐƚĞŵŽŵ ĚǀŝǎŶŝŚ ǀŽĚŽǀ ũĞ ŶĂēƌƚŽǀĂŶũĞ ŝŶ ŝǌǀĞĚďĂ ĞŶŽƐƚĂǀŶĞũƓĂ͕ ŚŝƚƌĞũƓĂ ŝŶ ďŽůũ ƉƌŝůĂŐŽĚůũŝǀĂ͘ hƉŽŶŽƌ D> W ƐŝƐƚĞŵ ũĞ ƚĂŬŽ ĞĚŝŶŝ ƐŝƐƚĞŵ ǀĞēƉůĂƐƚŶŝŚ ĐĞǀŝ͕ Ŭŝ ŶƵĚŝ ĐĞůŽǀŝƚŽ ƌĞƓŝƚĞǀ ƚƵĚŝ ǌĂ ŝŶƐƚĂůĂĐŝũĞ ǀĞēũŝŚ ĚŝŵĞŶǌŝũ͘ ĂƐƚŽƉĂ ŝŶ ƉƌŽĚĂũĂ͗ d/d E Ě͘Ě͘ d͗ ;ϬϭͿ ϴϯϬϵ ϭϳϬ ƉƌŽĚĂũĂ͕ d͗ ;ϬϭͿ ϴϯϬϵ ϭϲϴ ƚĞŚŶŝēŶĂ ƐůƵǎďĂ &͗ ;ϬϭͿ ϴϯϬϵ ϭϳϭ͕ ͗ ƉĐϱΛƚŝƚĂŶ͘Ɛŝ

EKOLOGIJA

Vstop v dvokilovatno dru`bo Izraz »Dvokilovatna dru`ba« so leta 1998 predstavili strokovnjaki Züri{ke univerze ETH. Svetovno porabo energije so delili s {tevilom prebivalcev planeta ter s {tevilom dni v letu. Takrat je bila stalna poraba enega Zemljana 2000 Wh, torej 48 kilovatnih ur na dan. Ta ideja pa se ne nana{a samo na dr`avljana posameznika ampak na vso ~love{ko skupnost, ki mora zmanj{ati svojo porabo energije.

Na~in, kako so strokovnjaki {vicarske univerze ETH dolo~ili velikost porabe energije posameznika s katero bi lahko ohranili vire in planet

Vizija dvokilovatnosti @eli najti sonaravno in pravi~no ravnote`je pri uporabi globalnih virov surovin in energije. Nujno moramo pove~ati izkoristke in pospe{evati dele` obnovljivih energij. Cilj je {tirikratno zmanj{anje porabe, zaradi ~esar bodo tudi emisije CO2 padle na 1 tono na Zemljana na leto. To se sklada s priporo~ili foruma za podnebne razmere IPCC, s ~imer bi rast globalne temperature zaustavili na +2°C in zadr`ali klimatske spremembe na dana{nji stopnji. V porabo energije enega Zemljana je v{teta vsa energija, ki omogo~a udobno `ivljenje sodobnega ~loveka.

9000 km. V hrani je skrito ogromno energije, zlasti bo pomembno zmanj{anje koli~ine mesa v prehrani ter odlo~anje za sezonske in sve`e jedi z bli`njih polj.

Nakupovanje, javna infrastruktura

Dvokilovatna dru`ba zajema tudi prehod na izdelke trajne vrednosti, od obla~il Vse razvite dràve krepko presegajo dvokilovatno mejo porabe do pohi{tva. Pomeni tudi prekinitev dana{njih nakupovalnih navad po sistemu »kupi in zavrzi«. Zmanj{ati bo potrebno tudi koli~ino tako imenovane sive energije, ki je potrebna, za nastanek izdelkov, na primer gradbeni element ali toplotna izolacija. Velik del predimenzionirane industrije zabave in prostega ~asa bo v bodo~e v uporabi samo ob~asno. Javna Tehni~no je mo`no infrastruktura, na primer letali{~a, Švicarji so si zadali nalogo, da èlezni{ke postaje, ceste, preskrba bodo dvokilovatni cilj dosegli do z vodo in energijo, zdravstvene in 2050, kljub temu da danes spaizobraèvalne ustanove, bodo morale Slovenija se po porabi energije na osebo pribliùje najbolj potratnim dràvam dajo {e v 6,5 kilovatno dru`bo. postati energetsko var~ne, nadzor pa Raziskovalci zagotavljajo, da je cilj dose- podro~ju, saj za vsemi predlaganimi ukrepi bo v rokah javnosti in strokovnjakov. gljiv, pri ~emer dràvljani ne bodo trdno stoji tudi vlada. prikraj{ani za udobje. To bodo doseTisti, ki danes vodijo svet, so è ve~krat Stanovanje, prevoz, prehrana gli z uvajanjem nizkooglji~nih tehnologij, zaporedoma dokazali, da zakonitosti plaHi{e morajo postati var~ne, ne samo zaradi neta ne razumejo, oziroma jih namerno predelavo vseh stavb v nizkoenergijske, pove~ali u~inkovitost cestnega in letalske- izolacije ampak tudi zaradi zmanj{anja bivalne no~ejo razumeti. Tudi zato je potrebna ga prometa, izdelovali samo proizvode z povr{ine na osebo, ki danes presega razko{nih sprememba na~ina razmi{ljanja in delovavisoko ìvljenjsko dobo, uvajali obnovljive 50 m2. Tudi vse gospodinjske naprave morajo nja na osebni in javni ravni. Dvokilovatna vire, mesta daljinsko ogrevali in hladili, postati veliko var~nej{e. Poraba avtomobi- dru`ba zato ni program var~evanja energradili mikroelektrarne, kogeneracije in ves la bo liter na kilometer ali pa ga ne bo. gije ampak oznaka, pod katero razumemo ~as raziskovali ter uvajali nove var~evalne Nujno bo pove~anje uporabe javnega prevoza, sonaravni razvoj, vztrajnost, inovativnost in tehnologije. Kaè da bo zaradi teh priza- zmanj{anje letalskih prevozov na najnujnej{e, zvi{anje kvalitete ìvljenja. • Tihec devanj Švica postala vodilna dràva na tem letno pa z avtom naj nebi prevozili ve~ kot

Evropski son~ni dnevi To je ime mednarodnega projekta, ki se dogaja po vsej Evropi, v ve~ krajih isto~asno. Z njimi `elijo organizatorji javnost opozarjati na okolju prijazno energijo ter spodbuditi pove~anje proizvodnje elektrike in toplote iz sonca. Letos bo

med 1. in 19. majem po vsej Evropi organiziranih ve~ tiso~ razli~nih dogodkov namenjenih izobra`evanju dijakov, {tudentov, strokovnjakov ter vseh tistih, ki `elijo pridobiti informacije o u~inkoviti rabi son~ne energije. Pri nas je Eko sklad v zadnjih

petih letih podprl postavitev 8.716 sistemov son~nih sprejemnikov, za kar so namenili 9 milijonov € nepovratnih sredstev in 1,7 milijona € ugodnej{ih kreditov. Razvoj je ves ta ~as enakomeren in {e ne daje videza ve~jega komercialnega preboja

tehnologije. Ocenjujejo {e, da so ob~ani v postavitev solarnih sistemov vlo`ili okoli 40 milijonov lastnih sredstev. •

EKOLOGIJA

Tovarna za razgradnjo panelov

Kaj se je zgodilo v Fuku{imi

Ameri{ko podjetje First Solar je razvilo postopek in strojno linijo za razgradnjo tankoslojnih CdTe fotovoltai~nih modulov, kopijo te tovarne pa postavljajo {e v Frankfurtu. Del cene ob nakupu modula je namenjen razgradnji, s ~imer ta postopek tudi financirajo. Moduli imajo okrog 11% izkoristek in so zaradi enostavnej{e Tankoslojni moduli imajo najkraj{o dobo vra~anja proizvodnje cenej{i od investicije modulov iz silicijevih rezin. Vlo`ek v nakup se povrne `e po enem letu, kar je najkraj{a vra~ilna doba od vse fotovoltaike.

Zaklju~ena je neodvisna raziskava dogodka, ki pod ~rto ugotavlja, da je nesre~a v nuklearki posledica ~love{kih napak in ne naravnih dogodkov. Zasli{ali so ve~ kot 1000 ljudi, tudi vodje drugih reaktorjev v dr`avi, to pa je bila prva taka raziskava v zgodovini Japonske. V zaklju~nem poro~ilu so predlagali popolno reformo zakonov in predpisov ki se nana{ajo na vodenje japonskih nukleark, saj lahko samo tako dose`ejo varno obratovanje. Japonci niso upo{tevali mednarodnih varnostnih standardov, lastniki nukleark pa niso dopu{~ali nobene dodatne kontrole s strani zunanjih institucij ali politike.

Vra~anje sestavin v obtok Modul je izdelan iz plo{~e odpornega stekla, na katero so nalepljene plasti polprevodnika iz kadmija in telurja ter tanke plasti kovine, ki slu`i kot kontakt in zajem elektrike. Lepljeni sendvi~ zaprejo s hrbtno plastjo stekla ali plo{~o iz polimerov. Kontrolirana razgradnja je pomembna zaradi vra~anja kadmija, ki je podobno strupen kot `ivo srebro in ne sme priti v prehranjevalno verigo. V predelavi uspejo reciklirati 90% stekla in 95% polprevodni{ke plasti, sestavine pa spet uporabijo za nove module.

Zanimiv postopek Module s strojem kladivarjem razbijejo v delce manj{e od milimetra, s ~imer delno lo~ijo steklo od folije. Polprevodnik nato v po~asi vrte~em bobnu raztopijo v me{anici `veplene kisline in vodikovega peroksida, steklo pa izlo~ijo. Sledi sejanje med katerim lo~ijo {e ko{~ke nosilne acetatne folije, stekleno ka{o pa nato operejo, da lahko gre v topilnico. Me{anico delno raztopljenih kovin in elementov pa stisnejo v kola~e, da jih nato druga specializirana tovarna predela nazaj v osnovne surovine, iz katerih izdelajo spet nove module. Razvoj tankoslojnih modulov hitro napreduje saj laboratorijski dosegajo `e 20% izkoristke, zato pri~akujejo, da bodo cene tankoslojne fotovoltaike {e ugodnej{e. â&#x20AC;˘ Tihec

Postopek predelave zajema drobljenje, kislinske kopeli in vra~anje v proizvodnjo novih modulov

11. marec 2011 Potres in cunami sta tega dne povzro~ila izpad elektri~nega napajanja in hladilnega sistema, povzro~ila topljenje sredice v treh, plinske eksplozije v {tirih enotah in raz{irjenje radioaktivnosti na veliko povr{ino. Dru`ba za upravljanje TEPCO mora zato popolnoma prenoviti svoje delovanje, saj pred tem niso opravili nobenih resnih testov nuklearke, osebje pa ni nikoli imelo vaje, kako ukrepati ob popolnem izpadu napajanja z elektriko, kar je skoraj neverjetno. Komisija je poro~ilo zaklju~ila s sedmimi zapovedmi, med njimi dolo~a, kdo in kako prevzame komando ob izjemnih dogodkih, zapoveduje popolno transparentnost in javnost delovanja, osebje, ki nuklearko vodi, pa mora izpolnjevati mednarodne standarde strokovnosti in ne samo japonskih. Ugotavljajo {e, da je za katastrofo delno kriva japonska kultura, v kateri se ukazi predpostavljenih skoraj brezpogojno izpolnjujejo, kljub temu, da podrejeni ve, da lahko povzro~ijo katastrofo.

Poskusi hlajenja reaktorja potem ko je radioaktivnost `e prodrla v okolje

Rekonstrukcija dogodka Nato so v veliki prazni hali zgradili popolno kopijo komandne sobe nuklearke z vsemi instrumenti in opremo, pripeljali vanjo iste ljudi in simulirali delovanje instrumentov med dogodkom. Izkazalo se je, da je bil klju~ni element ventil, ki sicer odpre samodejno hlajenje reaktorskega prostora, ob izpadu elektrike pa se avtomatsko zapre. Osebje je ob dogodku na hitro prelistavalo debela navodila, nato so vzeli akumulator, da bi za~eli napajati ta ventil. Poslali so osebje, da prekontrolirajo njegovo stanje, vendar so se ti pred zadnjimi vrati obrnili, saj je radioaktivnost `e narasla, tega pa niso nikomur povedali. Svoje je dodal {e napa~en prikaz nivoja hladilne vode, ki je nakazoval, da hlajenje zadovoljivo poteka. In nato je za~elo pokati. Na `alost so Japonci morali na svojih ple~ih spet dokazati, da je naj{ibkej{i ~len v najsodobnej{i tehniki {e vedno in samo ~lovek. â&#x20AC;˘ Tihec

GRADNJA

Prava cena pasivne gradnje

regled, meritve in resni~ni stro{ki gradnje pasivne hi{e proizvajalca Marles so vzeti iz diplomske naloge Vesne Petrovi~, ki v tej stavbi tudi stanuje. Stavba za ogrevanje, hlajenje in pripravo tople vode ne porabi ve~ kot 15 kWh/m2 na leto, ima 140 m2 bivalne povr{ine, je toplozra~no ogrevana, ima vgrajen rekuperator, zrak pa zajema po vkopani cevi. Stro{ki gradnje in delovanja Kon~ni ra~un je pokazal, da je cena monta`ne pasivne hi{e za 24 % vi{ja, kot enaka obi~ajna izvedba istega proizvajalca. Cena je vi{ja zaradi temeljne plo{~e, debelej{e izolacije zunanjih sten, vgradnje bolj{ih oken in vrat ter dra`je ogrevalne naprave. Cena je vi{ja tudi zaradi izvedbe posebnih detajlov ovoja in zrakotesne gradnje. Letni stro{ki delovanja zna{ajo 310 €, v kar je v{teta menjava filtrov in porabljena elektrike. Izmerili so, da je resni~na poraba energije 12 kWh/m² in leto, poraba za pripravo tople vode pa je vi{ja kot za ogrevanje stavbe, kar je za dobro zgrajene pasivne hi{e obi~ajno.

Kdaj se povrne vloèn denar Denar vloèn v kompaktno prezra~evalno napravo in razvod, okrog 22.000 se bo povrnil è v 3,6 letih. Vra~ilo

Marlesova monta`na pasivna hi{a je za 24% dra`ja od primerljive obi~ajne izvedbe

vlo`ka v pasivno zgradbo pa se povrne {ele po 32 letih, kar je razmeroma dolga doba. ê od{tejemo subvencijo, ki zna{a okrog 100 / m², pa se ~as vra~ila skraj{a na 22 let, kar je {e vedno dolga doba. Ekonomsko gledano je upravi~enost tak{ne investicije vpra{ljiva, ~e pa upo{tevamo ìvljenjsko dobo stavbe, ki zna{a od 50 do 100 let, pa postane odlo~itev za gradnjo spet smotrna. Pri tem je potrebno upo{tevati, da je energija è danes najve~ji stro{ek ter da so cene rasle bolj, kot so predvidevali ~rni scenariji.

Klimatske razmere v prostorih Izku{nje in meritve so pokazale, da sistem prezra~evanja deluje primerno za pasivno

Temperatura je zelo natan~no vodena, zra~na vlaga pa pozimi zelo nizka

hi{o in da so tudi stanovalci zadovoljni. Bivanje v taki stavbi ima ve~ prednosti, saj je temperatura skoraj konstantna in niha za okrog 2°C v enem dnevu, zrak pa je vedno sve` in filtriran. V zimskem ~asu pa vla`nost zraka zelo pade in se giblje okrog 33%, kar je pod mejo

ugodnosti. Nizka vla`nost hkrati zagotavlja, da bodo kanali razvoda zraka v stavbi ves ~as ~isti, sobne ro`e pa v tak{nem okolju slab{e uspevajo ali pa jih je potrebno stalno zalivati. Poleti lahko pride do pregrevanja prostorov kljub temu, da je vstopna cev za zrak vkopana. Kljub vi{ji ceni in na{tetim dejstvom se bo gradnja var~nih objektov zagotovo nadaljevala, zlasti ~e bo dr`ava s subvencijami spodbujala tak{no gradnjo. • Tihec

FASADE

JUBIZOL fasadni sistemi za u~inkovito var~evanje z energijo JUBIZOL toplotnoizolacijski sistemi zagotavljajo minimalno 10-letno garancijo Pomanjkljiva toplotna izolacija objektov je razlog, da skozi zidove pozimi izgubimo kar od 30 do 50 odstotkov toplotne energije. Zaradi neustrezno izoliranega fasadnega oboda se prostori prekomerno segrevajo tudi poleti in jih moramo zato dodatno hladiti. U~inkovito re{itev za te te`ave vam ponuja fasadni toplotnoizolacijski sistem JUBIZOL, ki izpolnjuje vse zahteve po zadostni, estetski in u~inkoviti toplotni izolaciji zunanjih zidov va{e hi{e, obenem pa {~iti fasadno povr{ino pred atmosferskimi obremenitvami iz okolja.

Estetski in barviti sistemi @ivljenjska doba, gradbeno-fizikalne in druge lastnosti toplotnoizolacijskega sistema JUBIZOL so odvisne od izbrane vrste in debeline izolacijske obloge, lepilne malte, v sistem vgrajenega osnovnega ometa, pa tudi od vrste zaklju~ne obdelave sistema, barvnega odtenka, zrnavosti in drugih lastnosti vanj vgrajenega zaklju~nega ometa. Zaklju~ni ometi JUBIZOL sistema tako ponujajo izbiro fasade v zaribani ali glaje-

JUB JUBIZOL Engineering Na JUB-ovi spletni strani www.jub.eu lahko z aplikacijo JUB JUBIZOL Engineering izra~unate var~nost toplotnoizolacijskega sistema, za pomo~ pri notranji ali zunanji dekoraciji pa uporabite aplikacijo JUB DESIGN STUDIO, kjer lahko na fotografijah zna~ilnih objektov preizkusite kombinacije barv in tekstur, ki so vam na voljo. ni strukturi ter razli~ni zrnavosti. Estetsko dovr{ene sisteme lahko izbirate v razli~nih barvnih odtenkih, ki jih odlikuje visoka obstojnost. V JUB Design Studiu vam ponujamo izdelavo barvnih {tudij JUBIZOL sistemov, s tem pa tudi nabor kreativnih in estetskih re{itev zunanjosti objekta. V na{em studiu boste na{li vzor~ne eksponate s profili vgrajenih materialov, arhitekt in tehni~ni svetovalec pa vam bosta v izdatno pomo~ tako pri izbiri barv in materialov kot vrsti fasadnega sistema.

Izberite primernega za u~inkovito za{~ito zunanjih zidov va{e hi{e! Za JUBIZOL toplotnoizolacijske sisteme Standard, Nature, Comfort, Premium, Strong in Micro Air JUB nudi kar 10-letno garancijo!

JUBIZOL Standard Prva izbira profesionalcev

jih v preteklih {tirih desetletjih pridobili pri vgradnji ve~ kot 10 milijonov m² kontaktnih fasadnih toplotnoizolacijskih sistemov na izolacijski oblogi iz klasi~nega ekspandiranega polistirena. Sistem zadovoljuje potrebe najve~jega {tevila kupcev. Njegova izvedba je preprosta.

JUBIZOL Nature Za vse, ki prisegajo na naravne gradbene materiale

Temelji na znanju in izku{njah, ki smo

Za dolgoro~no in premi{ljeno nalo`bo - razvito in izdelano v Sloveniji! JUBIZOL toplotnoizolacijski sistem je v celoti izdelan v Sloveniji, prav tako vse njegove komponente. S postopki pospe{enega staranja in termi~nimi {oki v mikroklimatskih komorah smo JUBIZOL sisteme testirali v najbolj kriti~nih temperaturnih pogojih in tako razvili fasadne sisteme, ki jih odlikuje dalj{a `ivljenjska doba.

V čem s e vaša hiš pa a počuti najbolj e?

Sistem po meri kupcev, ki prisegajo na naravne gradbene materiale. Je negorljiv in uporaben za toplotno za{~ito vseh objektov z zahtevo po najvi{ji po`arni varnosti.

Akcija

JUBIZOL Comfort – Prava izbira za zahtevnej{e

www.jub.eu

DARILO OB NAKUPU

Ob nakupu najmanj 150 m2 JUBIZOL fasadnega sistema vam podarimo 20 m2 Kulirplasta granulacije 2.0. Akcija traja do 31.5.2013 pri vseh bolje založenih trgovcih z barvami in gradbenim materialom.

Namenjen je vgradnji na objekte vi{jega bivalnega standarda. Sistem omogo~a izbor najve~jega {tevila barvnih odtenkov. JUBIZOL Comfort z zaklju~nim slojem Unixil G Cool je prejemnik nagrade Zelena

FASADE misija 2012. Odlikuje ga do 25 % ni`ja raven segrevanja temnej{ih odtenkov zaradi ni`je absorpcije infrarde~ega dela svetlobnega spektra.

JUBIZOL Strong – Sistem proti to~i

JUBIZOL Premium Tehnolo{ko dovr{en toplotnoizolacijski sistem

Namenjen je toplotni za{~iti presti`nih objektov, ki jim s skrbno izbrano paleto belih in svetlih pastelnih odtenkov zagotavljamo eleganco in v{e~en minimalizem. Visoka vodoodbojnost in manj{e navzemanje umazanije, ki sta rezultat izsledkov nanotehnologije, omogo~ata uporabo sistema tudi na padavinam izpostavljenih fasadnih ploskvah visokih objektov. Sistem je {e posebej primeren v onesna`enem okolju mestnih in industrijskih sredi{~ ter v slanem obmorskem okolju.

Priporo~amo ga za objekte, ki potrebujejo pove~ano varnost sistema pred po{kodbami zaradi ekstremnih vremenskih pojavov, kot so to~a, ekstremne deèvne padavine z mo~nim vetrom, pa tudi vandalizma ali za{~ito pred po{kodbami ìvali. JUBIZOL Strong je uvr{~en v ~etrti, torej najbolj{i razred skladno z zahtevami FM Approvals class 4473 Zdruènja ameri{kih zavarovalnic za testiranje stre{nih kritin na udarce to~e.

NOVO! JUBIZOL Micro Air − optimalno paropropusten sistem Za vse, ki prisegate na prijetne bivalne pogoje. JUBIZOL Micro Air zagotavlja visoko paropropustnost ob odli~ni toplotni in zvo~ni izolaciji. Jedro sistema je inovativna perforirana izolacijska plo{~a JUBIZOL EPS F-W2 ali

EPS F-G2, ki zagotavlja odli~no paroprepustnost. S posebno izbranimi komponentami sistema JUBIZOL Microair Fix lepilno malto in silikatnim zaklju~nim ometom so v JUB-u ustvarili sistem, v katerem je mo`nost kondenzacije vodne pare izni~ena. Odli~ne lastnosti sistema Micro Air zagotavljajo prijetne in zdrave klimatske pogoje, ki so osnova dobrega po~utja. JUBIZOL Micro Air sistem odlikuje enostavnost vgradnje v primerjavi s klasi~nimi sistemi na mineralni volni. Z izvedbo fasadnega sistema JUBIZOL, za katerega JUB nudi kar 10-letno garancijo na funkcionalne lastnosti, boste letno prihranili do 40 odstotkov energije! • Vabljeni v JUB Design Studio v Dol pri Ljubljani. Tehni~no informativna slu`ba - 080 15 56 (vsak delovnik, med 8. in 18. uro). E- po{ta: info@jub.si ; www.jub.eu

Postojna Tržaška c. 87a 05 700 05 55

Ljubljana Ukmarjeva c. 2 01 600 37 10

info@pvcnagode.si www.pvcnagode.si

Rehau Geneo®

Predani projektu, zavezani stranki Gradite ali obnavljate? Potrebujete idejo ali rešitev za vaša okna in vrata? V Postojni dobite vse na enem mestu. PVC in ALU stavbno pohištvo, senčila, police in strokovno montažo. Kakovostna okna in vrata so vaša varnost, varčnost in udobje.

RABA VODE

De`evnico potrebujemo zaradi klime

apovedi klimatologov se `al uresni~ujejo, ta stavek je dr. Lu~ka Kajfe` ve~krat izrekla in zapisala v svojih ~lankih.

^eprav zanesljivost napovedi nikoli ne bo stoodstotna, se ogrevanje planeta kljub temu po~asi nadaljuje. V prihodnjih nekaj letih nas ~aka pove~anje son~ne aktivnosti, zato se obetajo dodatno splo{no povi{evanje temperatur in dolga obdobja enakega vremena.

Prihaja Âťdolgo~asnoÂŤ vreme To pomeni, da lahko pri~akujemo ve~tedensko neprekinjeno obla~nost z deèvjem, kar smo videli è to pomlad in je povzro~ila poplave ter plazenje zemlje na mestih, kjer se to ni nikoli dogajalo. Dobra posledica so napolnjeni zalogovniki podtalnice, kar se ni zgodilo è ve~ let. Sledila bodo dolga son~na obdobja brez poobla~itev, posledica bo povr{inska su{a, kljub visokemu nivoju podtalnice. Zato je enak princip kot pri ravnanju z denarjem potrebno uvesti pri ravnanju z vodo, potrebujemo torej zalogo za vedno dalj{a su{na obdobja.

Prilagajanje z zajemanjem Zajemanje padavinskih vod je enostavno, potrebujemo samo povr{ino ki prestre`e padavine, ki jih nato po cevi vodimo v zbiral-

nik. Sistem je lahko zelo enostaven, na ro~no zajemanje, ali popolnoma avtomatiziran, pri ~emer deèvnico ~rpalke in krmilna avtomatika samodejno po{ljejo do mest, kjer je stalno na razpolago. Najve~krat so to vrtna pipa, pralni stroj in WC kotli~ki. Da bi napeljave delovale brez zastojev, deèvnico pred shranjevanjem filtriramo. Najprimernej{e je shranjevanje v podzemne rezervoarje, saj jo za dalj{i ~as za{~itijo pred svetlobo in toploto. Pri tem ostane sveà, saj se ne ogreje preko 8Â°C, alge in mikroorganizmi pa nimajo pogojev za rast. Zato bi tudi nadzemni rezervoarji morali biti svetlobno nepropustni, postavljeni pa v sen~no lego, da se vsebina ne pregreva.

^i{~enje skoraj nepotrebno Kadar je sistem za zajemanje sestavljen iz preizku{enih in vzdr`ljivih delov, bo voda v zalogovniku tako ~ista, da ga bomo preverjali in o~istili samo vsakih 10 do 15 let. Napeljave in vkopan rezervoar morajo biti pravilno izvedene, ustrezati DIN predpisom ter biti za{~itene pred vdorom vonjav in glodalcev iz kanalizacije, ~e je tja speljan odtok za vi{ke de`evnice. Filtri pred vstopom morajo

Preizku{eni in samo~istilni filtri zagotavljajo nemoteno delovanje in ~istost zajete de`evnice

imeti samo~istilno sposobnost, da jih je potrebno ~im manjkrat pregledovati in ~istiti. Sodoben sistem ima vgrajeno {e majhno in sodobno mikroprocesorsko vodeno ~rpali{~e, ki omogo~a dovod do vseh porabnikov v hi{i ter varuje sistem ob prenizkem vodostaju deèvnice v zalogovniku. Sistem lahko nadgradimo tudi z avtomatskim izpiranjem vmesnih filtrov, zaradi ~esar postane delovanje dokon~no avtomatizirano in samodejno. Uporabnik bo s tem zmanj{al porabo vedno dragocenej{e pitne vode na najmanj{o mo`no mero, s prihranki pa vloèn denar povrnil v manj kot petih letih. Informacije smo povzeli iz katalogov podjetja Armex armature, ki je specializirano za dobavo in vgradnjo naprav za deèvnico, ~istilnih naprav za odplake ter obi~ajnih in hitrih kompostnikov za gospodinjske odpadke. â&#x20AC;˘ Tihec

RABA VODE

Re{i nas lahko le zdrava kme~ka pamet 4. Eko konferenca potekala v znamenju vode

ozornost leto{nje 4. Eko konference, ki je ob svetovnem dnevu Zemlje potekala na Gospodarskem razstavi{~u v Ljubljani v organizaciji dru{tva Planet zemlja namenjena energentom prihodnjih generacij in predvsem vodnim virom. V prvem panelu ’’Voda in zdravje’’, je dr. Ivanka Gale iz Zavoda za varovanje zdravja poudarila, da ima v Sloveniji 89 % prebivalstva dostop do pitne vode, cilj dr`ave pa je, da bi bilo tudi ostalih 11 % prebivalstva vezanih na javni vodovod.

Vodo je potrebno pravilno razumeti in jo ohranjati V video nagovoru evroposlanke dr. Romane Jordan smo sli{ali opozorilo o dejstvu, da je na na{em planetu le tri odstotke sladke vode, ogromen dele` je je v ledenikih. ‘’V prihodnosti bo tekma za vodo vedno ostrej{a, saj podnebne spremembe prina{ajo vedno ve~ ekstremnih vremenskih pojavov, ki krepko vplivajo na zalogo pitne vode,’’ je dejala dr. Jordanova in zaklju~ila s pozivom, da mora biti dostop do neopore~ne pitne vode ~lovekova pravica. Razpravi na temo ’’Voda v gospodarstvu’’ so se pridru`ili {e dr. Gordana Beltram in Borut Peric iz Parka Škocjanske jame, mag. Jorg Hodali~, direktor E-net okolje, je zbranim priznal, da v prehod v nizkooglji~no dru`bo ne verjame in da meni, da se brez mo~ne zdrave kme~ke pameti ne bomo premaknili na vi{jo to~ko, Jana Apih iz Zavoda za trajnostni turizem Good place pa je predstavila slovenske potenciale na podro~ju trajnostnega turizma.

Zaradi poplav na leto umre 2.500 Evropejcev Razpravljavci niso spregledali soodvisnosti vode v kmetijstvu, kjer je dr. Marina Pintar z Biotehni{ke fakultete zbranim razbila mite o osu{evalnih sistemih, ter svoj nastop zaklju~ila z mislijo: ’’Kmetijstvo je tovarna na prostem, zato brez vpliva na okolje ne gre, si pa `elimo, da bi bili vplivi ~im manj{i. A zavedati se moramo, da je povezava med vodo in kmetijstvom usodna - tako

v eno kot drugo smer.’’ Mag. Andreja Su{nik iz Agencije za okolje je postregla s podatki in predstavila rezultate o {kodi v Evropi, kjer poplave in su{e povzro~ijo 50 % vseh naravnih nesre~, zaradi poplav pa na leto umre 2.500 Evropejcev. Strokovnjakinja za podnebne spremembe na Agenciji za okolje, mag. Tanja Cegnar, je zbranim na du{o poloìla dejstvo, da bo planet nedvomno preìvel, skrbeti pa bi nas moralo za nas. Razpravi o velikem pomenu vode v ~asu podnebnih sprememb se je pridruìl tudi ustanovitelj Zavoda H.O.P.E. in soborec Toma Kri`narja, Klemen Miheli~, ki je s slikovnim gradivom podkrepil dejstva in vojno za vodo v Darfurju. ’’Afri~anom se je politika razvitega sveta izneverila, zato ra~unajo na pomo~ nas, malih ljudi. Pomagajmo jim,’’ je zaklju~il Miheli~, z video nagovorom je svoje mnenje in znanje s sodelujo~imi delila tudi evroposlanka mag. Mojca Kleva Keku{. V zadnjem panelu je bila pozornost namenjena preostalim energentom prihodnjih generacij lesu, vetru, soncu in fosilnim gorivom, kjer sta kot glavna govorca nastopila Damjan Oraèm iz Zavoda za gozdove RS in Vojko Bernard kot predstavnik Alpe Adria Green. • Vir: Dru{tvo Planet Zemlja

INOVACIJE

Gradnja nizkoenergijskih ali pasivnih hi{

Najtanj{e pasivno leseno okno

arles okna presegajo najsodobnej{e standarde energijske var~nosti. Plod razvoja je novo najtanj{e leseno certificirano pasivno okno, kot ga v svetu ni para. dolo~anju njihovega vpliva na skupno toplotno prehodnost okna. Na podlagi rezultatov analiz Gradbenega In{tituta ZRMK je bilo razvidno, da okno izpolnjuje osnovne zahteve za PHI certifikat.

Kaj je pravo pasivno okno? Kriterije toplotnih prehodnosti pasivnega stavbnega pohi{tva dolo~a Passive house Institute v Darmstadtu v Nem~iji. V izra~unih za pasivno okno se upo{teva standardizirana dimenzija okna 123 cm x 148 cm pod ustreznimi pogoji.

V Marlesu so ponosni na novo najtanj{e leseno certificirano pasivno okno na trì{~u. Okno Mega Pasiv 92-P je najnovej{i tehnolo{ki doseèk in v celoti plod slovenskega razvoja. Na pobudo g. Primoà Zobca, direktorja dru`be Viva Les, proizvajalca lepljenih elementov za okna z izolacijo imenovanih Vivaprofil ter v sodelovanju z g. Andraèm Raku{~kom iz Gradbenega In{tituta ZRMK, so razvili najtanj{e leseno certificirano pasivno okno na svetu. Vivaprofil element (podjetja Viva Les) je jedro toplotne za{~ite na{ega okna. Znotraj lesenega profila je na ustrezna mesta vgrajena PU pena, ki prepre~uje toplotnemu toku, da prehaja skozi profil. Tekom razvoja so ra~unalni{ke simulacije pomembno pripomogle k razumevanju delovanja posameznih komponent okna in pri

Da lahko okno ozna~imo za pasivno, morajo biti vrednosti toplotne prehodnosti za okvir Uf  0,80 W/m²K, ter za steklo Ug = 0,70 W/m²K in posledi~no {e skupna vrednost okna Uw  0,80 W/m²K.

Zakaj Mega Pasiv 92 P okno? Leseno pasivno okno Mega Pasiv 92 - P dopu{~a razli~ne na~ine odpiranja, poleg klasi~nih {e drsno-nagibne stene in dvi`no-drsne stene. Zaradi izredne tankosti tega pasivnega okna je slednjega mo`no kombinirati tudi z vsemi tipi sen~il, ne glede na konstrukcijske zasnove vgradnje. Okno presega najsodobnej{e standarde energijske var~nosti, saj so v okno poleg `e omenjenega Vivaprofila standardno vgrajena tri tesnila ter steklo z Ug = 0,50 W/m²K in odkapnik, ki ne predstavlja toplotnega mostu. S tem so zagotovljene bolj{e vrednosti toplotne prevodnosti in bolj{e tesnjenje. • Marles PSP

Javni poziv za kreditiranje okoljskih nalo`b ob~anov 49OB13 Ekolo{ki krediti Eko sklada ob gradnji ali nakupu nizkoenergijske in pasivne stanovanjske stavbe Kredit se dodeli za gradnjo ali nakup nove stanovanjske stavbe oziroma celovito prenovo stanovanjske stavbe, ki je lahko eno ali dvostanovanjska hi{a, dvoj~ek ali vrstna hi{a, za katero je bilo pridobljeno pravnomo~no gradbeno dovoljenje, in katere energijska u~inkovitost bo v segmentu ra~unske rabe energije za ogrevanje (Qh), izra~unane po metodi za pasivne stavbe »PHPP’07«, manj{a ali enaka 25 kWh/m²a. Navedena vrednost Qh se, ne glede na dejansko lokacijo stanovanjske stavbe, izra~una za klimatske razmere mesta Ljubljana. Dovoljena je le vgradnja zunanjega stavbnega pohi{tva s toplotno prehodnostjo U  1,0 W/m²K, skladno s smernico RAL monta`e. Za okna, fiksne zasteklitve in balkonska vrata je dovoljena najmanj trojna zasteklitev. Povpre~na toplotna prehodnost celotnega toplotnega ovoja stavbe, z upo{tevanimi toplotnimi mostovi, mora biti U  0,30 W/m²K. Obvezna je vgradnja centralnega prezra~evanja z vra~anjem toplote odpadnega zraka. Naprave za centralno prezra~evanje morajo skladno z rezultati meritev po standardu SIST EN 308 izkazovati vsaj 80 % energijsko u~inkovitost vra~anja toplote odpadnega zraka. Dovoljena je le vgradnja sodobnih generatorjev toplote z visoko energijsko u~inkovitostjo. Za ogrevanje

in pripravo sanitarne tople vode je edino dopustno fosilno gorivo zemeljski plin in dovoljena le vgradnja plinske kondenzacijske naprave. Prav tako lahko za kredit zaprosijo tudi tisti vlagatelji, ki kupujejo stanovanjsko stavbo, ki izpolnjuje pogoje tega ukrepa, s strani prvega kupca – fizi~ne osebe, ~e je bila prodajna pogodba ali druga veljavna listina z zemlji{koknji`nim dovolilom prodajalca za vpis lastninske pravice v korist kupca sklenjena po 1.1.2013. V primeru gradnje ali nakupa nizkoenergijske oziroma pasivne stanovanjske stavbe po sistemu »na klju~«, ki vklju~uje vgradnjo ustreznega stavbnega pohi{tva, toplotne izolacije zunanje lupine objekta, vgradnjo prezra~evanja z vra~anjem toplote odpadnega zraka in sodobnega generatorja toplote, priznani stro{ki obsegajo 50 % predra~unske vrednosti stavbe. Javni poziv je odprt do objave zaklju~ka poziva v Uradnem listu RS zaradi dodelitve vseh sredstev, vendar najkasneje do 31.1.2014. • Jo`ica Ekart Vir: http://www.ekosklad.si/html/ Informacije/main.html EKONOVICE, {t. 57

IN[TALACIJE

Sodobna in{talacija za pitno vodo Neopore~na pitna voda je predpogoj za va{e zdravje. V osnovi je pitna voda pokvarljiva prehrambena teko~ina. Njene lastnosti se spreminjajo v in{talaciji za pitno vodo, npr v stiku z zrakom ali materiali, segrevanjem ali mirovanjem, ob tem pa pitno vodo lahko tudi spremlja razmnoèvanje bakterij. Poleg var~evanja z vodo so v sredi{~u pozornosti tudi ukrepi za var~evanje z energijo. Razmeroma nizke temperature vode v vodovodni in{talaciji predstavljajo nevarnost za pojav bakterij, alg, virusov in glivic, zato je potrebno poiskati optimalno ravnovesje med zdravstveno za{~ito in var~evanjem z energijo. Povzamemo lahko, da so idealne razmere za razvoj predhodno omenjenih nevarnosti v pitni vodi pri temperaturnem obmo~ju od 25 do 45 C. Z vi{jim temperaturnim reìmom ogrevanja sanitarne vode zmanj{ujemo nevarnosti za pojav in razmnoèvanje nevarnih bakterij. Da bi se è v fazi na~rtovanja ustreznega sistema oziroma vodovodne in{talacije izognili vsem kasnej{im potencialnim nevarnostim, je potreben strokovno usposobljen projektant è v fazi na~rtovanja va{ega projekta, ki poleg va{ih èlja upo{teva vse veljavne predpise in standarde za pitno vodo. Zlato pravilo projektiranja je, da mora biti pitna voda na vsakem priklju~ku v zadostni koli~ini in primerne kakovosti. Ob tem ne smemo zanemariti izvajalca vodovodnih in{talacij, ki mora biti strokovno usposobljen, poznati predpise in material ter izvajati dela tako, kot jih je predvidel in opredelil projektant. Spremembe materialov zaradi cenovnega u~inka niso dopustne, saj je nenazadnje {e kako pomembno, da se v in{talacijah ne uporabljajo razli~ni materiali. Tak{no ravnanje predpostavlja korozijo, prekomerno nabiranje vodnega kamna, nenadzorovano zastajanje vode, razmnoèvanje bakterij kot tudi neustrezne pretoke v in{talaciji. Da bi se vnaprej izognili prete~im nevarnostim iz naslova na~rtovanja in izvedbe vodovodnih in{talacij, je nem{ki proizvajalec

VIEGA razvil in na trgu predstavil revolucionarno novost poimenovano RAXOFIX. Gre za sisitem fitingov iz rde~e litine, ki zagotavlja hitro, enostavno in zanesljivo spajanje. Tak{en sistem dosega visoke standarde in izpolnjuje stroge mejne vrednosti, ki jih narekuje evropska zakonodaja s podro~ja pitne vode. In{talacije izdelane s sistemom Raxofix zagotavljajo izredno nizke tla~ne izgube, ob tem pa dosegajo odli~ne preto~ne lastnosti, ki pu{~ajo obi~ajne cevne sisteme na trgu dale~ za seboj. Manj{e dimenzije pomenijo prihranke pri fitingih, ceveh in izolaciji in nenazadnje tudi delu, saj je zaradi edinstvenih elementov in re{itev izvedba enostavnej{a z ocenjenim prihrankom ~asa do 30%. Za zanesljivo izvedene instalacije, ob ~emer so vsi spoji zatesnjeni skladno s predpisi, je ob izvedbi {e kako pomembo, da uporabljamo ustrezno orodje. V primeru uporabe tehnike zatiskanja predlagamo uporabo ustreznih zatiskovalnikov in ~eljusti, ki jih predpisuje proizvajalec. Pri proizvajalcu Viega ima vsaka ~eljust edinstven pe~at, kar bi v primeru netesnenja omogo~ilo identifikacijo ~eljusti, s katero je bil spoj izdelan. Novost na tr`i{~u proizvajalca Viega je nov zatiskovalnik Viega Pressgun 5, ki ima glede na svojo robustno izdelavo izredno dolg servisni interval, kar pomeni pregled na vsaka 4 leta oziroma na vsakih 40.000 zatiskov. Z opisanim orodjem je mogo~e stiskati PRESS spojke oziroma fitinge dimenzij od 12 do 108 mm. Gre za enega manj{ih in la`jih zatiskovalnikov, ki imajo odli~ne lastnosti delovanja tudi v baterijskem re`imu, zato je tudi upravljanje z orodjem {e enostavnej{e in la`je. â&#x20AC;˘ Energetski Manager Gregor Bizjak

MANSARDA

Nasveti za bolj{o izkori{~enost pri prenovi mansarde

dana{njem ~asu, ko je pot do lastnega doma {e posebej teàvna, predstavlja preureditev mansarde vedno bolj pogosto re{itev stanovanjske problematike. V~asih pusti in neizkori{~eni prostori lahko ob ustrezni zasnovi ponudijo vso udobje in toplino doma, po katerem hrepeni vsak mladi par ali mlada druìna. Vendar pa mansarda, zaradi svoje posebne zasnove, ki lahko ustvari ~isto druga~no ob~utenje prostora kot klasi~na etaà, zahteva tudi nekoliko bolj premi{ljeno in natan~no na~rtovanje, da doseèmo dobro izkori{~enost prostora.

Odprta zasnova prostora Velika prednost in posebnost mansarde je njena zasnova, ki omogo~a ureditev velikih in odprtih prostorov. Razlog za to je konstrukcija ostre{ja mansarde, ki se ve~inoma nahaja na obodu objekta in tako dopu{~a ve~jo svobodo pri prostorski zasnovi v primerjavi s klasi~no eta`o, kjer prostore ve~inoma definira postavitev nosilnih sten. Ta prednost naj bo izkori{~ena tudi pri ureditvi prostora, ki naj bo zasnovan ~im bolj odprto. S tem bo omogo~ena ve~ja fleksibilnost in tudi funkcionalnost prostora, hkrati pa nam omogo~a tudi mo`nost kasnej{ih delitev

prostorov, odvisno od potreb (npr. izvedba dodatne otro{ke sobe, delovnega kabineta,â&#x20AC;Ś). Programsko delitev pa lahko v prostoru ustvarimo tudi s pohi{tvom, ki ga lahko po potrebi hitro prestavimo in s tem poljubno kreiramo prostor in ga prilagajamo na{im potrebam.

Prostor odprt do slemena Tako kot odprta zasnova prostora, nam mansarda omogo~a tudi odpiranje prostora proti slemenu, kar je zopet ena izmed prednosti mansarde, ki jo velja izkoristiti. S tak{no zasnovo bo omogo~ena ve~ja prostornost in zra~nost, vidni konstrukcijski elementi pa bodo dajali poseben poudarek v prostoru in s tem ve~ali njegovo atraktivnost. V primeru ustrezne vi{ine mansarde pa se z odprtjem do slemena lahko pridobi tudi dodatne bivalne povr{ine, ki so v dnevnih prostorih velikokrat urejeni kot galerije z bralnim ali delovnim koti~kom, v otro{kih sobah pa so ti prostori namenjeni spalnemu delu. Se pa z izvedbo odprtega prostora do slemena

pove~a tudi mo`nost postavitve dodatnih stre{nih okenskih odprtin, ki omogo~ajo ve~jo globinsko in bolj enakomerno osvetljenost prostora.

Ustrezna izkori{~enost prostora Lega mansarde pod po{evnino strehe zahteva bolj premi{ljeno na~rtovanje kot v klasi~ni eta`i, kjer je vi{ina prostora povsod enaka. To je {e posebej pomembno v starej{ih mansardah, ki imajo velikokrat nizek kolen~ni zid, saj ti prostori niso bili namenjeni bivanju, temve~ shranjevanju odslu`enih in odve~nih stvari. Zelo pomembno v teh primerih je, da ni`je predele pod po{evnino strehe, kljub ni`ji stojni vi{ini in navidezni neuporabnosti, ne zazidamo z notranjim kolen~nim zidom. S tem namre~ prostor fizi~no zmanj{amo ter izgubimo dragoceno povr{ino, ki tako postane neuporabna. Namesto tega lahko te predele veliko bolje izkoristimo, ~e vanje namestimo vgradne omare, police, posteljo ali kak{en drugi kos pohi{tva. S tem zapolnimo ni`ji, manj uporaben del prostora, hkrati pa prostor, kjer je stojna vi{ina ustrezna, razbremenimo pohi{tva ter ga s tem naredimo bolj odprtega in prehodnega.

Pravilna vgradna vi{ina okna

V primerih, kjer pa je obstoje~i kolen~ni zid previsok, pa se lahko v delu mansarde naredi podkonstrukcija, ki dvigne nivo tal na ustrezno vi{ino in tako vsaj v enem delu (npr. dnevna soba) omogo~a razglede iz prostora.

Prednost mansarde predstavlja tudi pozicija na vrhu objekta, ki ponuja razglede na okolico, saj je, zaradi vi{je lege kot pri klasi~nih eta`ah, manj mote~ih elementov, ki bi zastirali pogled. Zato je, tako kot v klasi~ni eta`i, tudi pri man-

Zaradi ve~je povr{ine, v katero se lahko vgradijo stre{na okna, so tudi manj{e omejitve pri postavitvi stre{nih oken v primerjavi z vertikalnimi okni v klasi~ni eta`i. V primeru odprtja prostora do slemena je mo`nost postavitve dodatnih okenskih odprtin, ki osvetljujejo sredino prostora. Mansarda tako ponuja neskon~no mo`nosti na~rtovanja naravne osvetlitve prostora, ki je rezultat ustreznega {tevila, velikosti in razporeditve fasadnih in stre{nih oken.

sardi pomembna vi{ina vgradnje okna. Pomembno vlogo pri tem ima vi{ina kolen~nega zidu, ki naj bo tako visok, da bo vi{ina vgradnje stre{nega okna v mansardi med 90 in 110 cm na spodnjem robu in med 190 in 210 cm na zgornjem robu okna. S tem bo omogo~en pogled iz mansarde tudi v sede~em poloàju. Poleg razgleda, pa so okna na dosegu roke tudi enostavnej{a za uporabo in vzdrèvanje. V primerih, kjer pa je obstoje~i kolen~ni zid previsok, pa se lahko v delu mansarde naredi podkonstrukcija, ki dvigne nivo tal na ustrezno vi{ino in tako vsaj v enem delu (npr. dnevna soba) omogo~a razglede iz prostora. Z zasnovo razli~nih nivojev v prostoru se lahko pove~a atraktivnost le tega, hkrati pa lahko v dvignjenih tleh zasnujemo tudi vgradne omare, ki nam lahko sluìjo za shranjevanje stvari.

EKOLO[KI KREDITI

Ustrezna naravna osvetlitev Poleg dobre tlorisne zasnove je bistvenega pomena za dobro mansardo tudi ustrezna narav-

na svetloba. Ve~ino osvetlitve dobiva mansarda preko okenskih odprtin v strehi, ki jo zato lahko imenujemo tudi 5 fasada objekta. Po{evna lega stre{nih oken omogo~a, da je vpadni kot svetlobe, ki prihaja v prostor, ve~ji v primerjavi z eta`ami z vertikalnimi okenskimi odprtinami. Zaradi ve~je povr{ine, v katero se lahko vgradijo stre{na okna, so tudi manj{e omejitve pri postavitvi stre{nih oken v primerjavi z vertikalnimi okni v klasi~ni eta`i. V primeru odprtja prostora do slemena, pa se mo`nost postavitve dodatnih okenskih odprtin {e pove~a. Mansarda tako ponuja neskon~no mo`nosti na~rtovanja naravne osvetlitve prostora, ki je rezultat ustreznega {tevila, velikosti in razporeditve fasadnih in stre{nih oken. Poleg dejstva, da z ustrezno naravno osvetlitvijo prihranimo pri porabi elektri~ne energije za umetno razsvetljavo, ta pomembno vpliva tudi na ~lovekovo zdravje in po~utje, zato naj bo na~rtovanje naravne svetlobe sestavni del na~rtovanja mansarde. •

Najemite ekolo{ki kredit Gospodinjski aparati, vozila, obnove, raba vode, zamenjava kritine Eko krediti Eko sklada so v letu 2013 z razpisom 49OB13 dodeljeni tudi za nakup velikih gospodinjskih aparatov, ki so po porabi energije razvr{~eni v energijski razred A+ ali vi{je ter za nakup osebnih avtomobilov, motornih koles, koles z motorjem in koles na elektri~ni ali hibridni pogon, pri katerih zna{ajo emisije CO2 v kombiniranem na~inu vo`nje, po podatkih proizvajalca, najve~ 110 g/km. Enako velja za priklju~itev obstoje~ih objektov na javno kanalizacijsko omre`je, nakup in vgradnjo malih (individualnih ali skupinskih) ~istilnih naprav za komunalne odpadne vode do 25 populacijskih enot, ter prekritje objektov z rastlinsko odejo.

Domen Pogorevc u.d.i.a.

Z eko kreditom lahko zamenjate stre{no kritino, ki vsebuje azbestna vlakna (npr. salonit), s tem, da priznani stro{ki lahko doseèjo skupno najve~ 65,00 EUR/m² zamenjane azbestne kritine. Lahko tudi izvedete nakup individualnih, oz. hi{nih kompostnikov zaprtega tipa, ki so namenjeni predelavi biolo{ko razgradljivih odpadkov iz gospodinjstva. Prav tako so ekolo{ki krediti namenjeni za namestitev naprav za zbiranje in distribucijo deèvnice ter za amestitev naprav za mehansko, kemi~no in biolo{ko ~i{~enje pitne vode. Obrestna mera je trimese~ni EURIBOR +1,5 %. Odpla~ilna doba lahko zna{a najve~ 10 let. Kredit se lahko odobri do vi{ine priznanih stro{kov nalo`be in najve~ 20.000 EUR. Velika prednost in posebnost mansarde je njena zasnova, ki omogo~a ureditev velikih in odprtih prostorov. Razlog za to je konstrukcija ostre{ja mansarde, ki se ve~inoma nahaja na obodu objekta in tako dopu{~a ve~jo svobodo pri prostorski zasnovi v primerjavi s klasi~no etaò, kjer prostore ve~inoma definira postavitev nosilnih sten.

Pri nalo`bah, navedenih v nadaljevanju, je kredit lahko vi{ji, in sicer najve~ 40.000,00

EUR, vendar ne vi{ji od priznanih stro{kov nalo`be: • gradnja ali nakup nizkoenergijske in pasivne stanovanjske stavbe, • namestitev sodobnih naprav za pridobivanje elektri~ne energije, • nakup osebnih avtomobilov na hibridni ali elektri~ni pogon in • obse`nej{a obnova stavb, ki vklju~uje izvedbo najmanj treh ukrepov, ki so predmet tega javnega poziva.

Pogoji kreditiranja Za kredite za posamezno nalo`bo lahko zaprosi tudi ve~ upravi~encev, pri ~emer skupna vi{ina tako odobrenih kreditov ne more prese~i predra~unske vrednosti priznanih stro{kov nalo`be, skupna vrednost kreditov pa ne more prese~i 80.000 EUR za isti objekt. V primeru, da vlagatelj na posamezni stanovanjski stavbi izvaja nalo`bo, ki vklju~uje enega ali ve~ ukrepov, ki so predmet dodeljevanja nepovratnih finan~nih spodbud po javnem pozivu za nepovratne finan~ne spodbude ob~anom za nove nalo`be rabe obnovljivih virov energije in ve~je energijske u~inkovitosti stanovanjskih stavb ter za nakup baterijskih elektri~nih vozil, in ~e priznani stro{ki nalo`be zna{ajo ve~ kot 10.000 EUR, je za izvedbo te nalo`be upravi~en pridobiti tako kredit Eko sklada kot tudi nepovratno finan~no spodbudo. V nobenem primeru pa skupen znesek nepovratne finan~ne spodbude in kredita ne sme presegati priznanih stro{kov kreditirane nalo`be. Jo`ica Ekart Vir: http://www.ekosklad.si/html/ Informacije/main.html EKONOVICE, {t. 57

GRADNJA

Odli~nost izolacije iz lesnih kosmi~ev

a izdelavo danes najpogosteje uporabljanih toplotnih izolacij iz polistirenskih ali poliuretanskih plo{~, steklene ali kamene volne moramo vlo`iti izjemno veliko energije. Zato je izolacija iz lesnih kosmi~ev okolju zagotovo najprijaznej{a. Za dodelavo porabijo 10 krat manj energije kot za stekleno volno in za 64 krat manj energije kot za plo{~e iz poliuretanske pene. Osnovna surovina je mlet les, ki mu dodajo ne{kodljivo borovo sol, ki prepre~uje gorenje. Izolacija je na pogled mehka puhasta snov, zelo prijetna na otip in prijetnega vonja. Thermocell kosmi~i so organska izolacija, ki uravnava tudi mikroklimo v prostoru. Zaradi odprte celi~ne strukture nase lahko ve`e odve~no vlago iz prostora in jo po potrebi vra~a v prostor ali odvaja iz hi{e. S tem ustvarimo difuzijsko odprto bivalno okolje, saj lahko re~emo, da prostor diha. Kosmi~i ne plesnijo, ne trohnijo ali razpadajo in se zaradi svoje kompaktnosti tudi ne posedajo, saj jih uporabljajo tudi za izolacijo vagonov. Tudi zato bodo lesni kosmi~i svojo nalogo opravljali {e desetletja po vgradnji.

Izjemne mo`nosti vgradnje Izolacijo Thermocell vgrajujemo z nasipavanjem ali vpihovanjem. Nasipavamo jo lahko

v izolacijske plasti pod tlemi in na stropove proti podstrehi, vpihujemo pa v vse ostale dele stavbe, navpi~ne in nagnjene zunanje stene. Uporabna je tudi za naknadno re{evanje slabo izvedenih izolacijskih plasti, ki jih najve~krat sre~amo na podstrehah, ki so jih stanovalci sami predelali v bivalne prostore. Tam lahko brez razbijanja in odpiranja sten z vpihovanjem v prazne medstenske prostore dose`emo var~no in varno bivanje vse leto. Odli~ne so tudi toplotno izolacijske lastnosti, {e posebej visoka temperaturna zakasnitev - ~e je nizka, jo bomo najbolj ob~utili zlasti v vro~ih poletnih dneh. Po raziskavi neodvisne gradbene institucije je temperatura zakasnitve, 25 cm debele izolacije iz lesnih kosmi~ev, skoraj 6 ur, izolacije iz steklene volne pa okrog eno uro. Ve~ja temperaturna zakasnitev pomeni, da nas bo izolacija iz lesnih kosmi~ev poleti precej bolje {~itila pred pregrevanjem, pozimi pa pred pohlajevanjem. â&#x20AC;˘

Tehni~ni podatki

Toplotna prevodnost Îť = 0,039 W/m2K Gostota v strehi 40 kg/m3 Gostota v steni 50 kg/m3 Specifi~na toplota 2100 J/kgK

OBNOVE

Kako prenovimo stara tla? Pri obnovi starej{ih zgradb se pri menjavi talnih oblog pogosto izka`e, da je potrebna temeljita obnova tal. V~asih je treba obnoviti ali zamenjati samo zaklju~ne sloje (izolacijo, estrih), pri lesenih stropih pa je pogosto potrebno zamenjati tudi nosilno leseno pohodno konstrukcijo. ^e gre za hi{o, ki jo v ~asu obnove uporabljate, je smiselna izvedba t.i. suhih estrihov. Najpogostej{i razlogi za temeljito obnovo tlakov je zamenjava talne obloge, ki je na podlago prilepljena, izravnava neravnih tal, slaba toplotna ali hidro â&#x20AC;&#x201C; izolacija in praviloma slaba zvo~na izolacija.

Izravnava betonskih tal Staro betonsko plo{~o je treba najprej poravnati, saj se lahko vi{inska razlika meri ne le v milimetrih â&#x20AC;&#x201C; v~asih tudi v centimetrih! Od odstopanj je odvisno, kak{en na~in izberemo za izravnavo. Minimalna odstopanja lahko kompenzira izolacijska plast, ve~ja odstopanja pa poravnamo z

izravnalno maso ali z izravnalnim nasutjem, kadar gre za neravnine, ki jih merimo v cm. Ker bi debela izravnalna plast lahko dodatno pove~ala te`o konstrukcije, se za nasutje uporablja la`je, najpogosteje ekspandirane materiale (perlit, ipd). Ti slu`ijo tudi za toplotno ali zvo~no izolacijo.

Izravnava lesenih tal Marsikoga ob menjavi starih desk zamika, da bi odstranil {e nasutje, ki ga najde med stropniki in ga zamenjal z izolacijskim materialom, v upanju, da bo tako pove~al zvo~no izolacijo. Napaka! Z nasutjem iz prodca, gradbenih odpadkov, `aganja in podobnega, so leseni stropi pridobili zadostno maso, s tem pa dokaj u~inkovito zvo~no izolacijo. ^e bi vse to odstranili, bi zvo~no izolativnost lesenega stropa zmanj{ali. Zato nasutja pustimo in obnovimo samo deske, ~e je to potrebno. Ker pa so leseni stropniki pogosto pove{eni, izravnamo tla tako, da ~ez deske natresemo izravnalno nasutje, ki je posebej prilagojeno

uporabi na lesenih stropih. To je nasutje Siliperl, ki se ne poseda in ga zato ni treba posebej zbijati â&#x20AC;&#x201C; komprimirati. Je nekoliko te`je, a ravno toliko, da izbolj{a zvo~no izolacijo, obenem pa je dovolj lahko, da ne preobremenjuje lesene konstrukcije. ^e bi uporabili lahko nasutje, bi se le to na leseni konstrukciji, ki vedno nekoliko niha, premikalo, posledica pa bi bila neravna tla. Pomembno je tudi, da je negorljivo.

Izolacijski sloj ^e je potrebno, uporabimo izolacijo iz kamene volne, lesne volne ali mikrogranulirane gume. Ti materiali so naju~inkovitej{i zvo~no izolacijski materiali in je zato potrebna najtanj{a plast.

Nosilni sloj Na nasutje ali na izolacijo se polaga nosilna plast. Samo pri res celovitih obnovah, ko hi{a ni v uporabi, je smiselno betonirati estrihe. Dosti enostavnej{a je uporaba knauf talnih plo{~, ki so posebej prirejene za izdela-

vo tlakov. Plo{~e imajo robove na preklop, med sabo se lepijo in vija~ijo. Taki tlaki so hitro narejeni, saj ni potrebno ~akati, da se posu{ijo, delo je ~isto in enostavno, tako, da ga lahko opravijo tudi spretni doma~i mojstri. Mav~ni tlaki so topli, trdni in ~isti, njihova povr{ina je idealno ravna za polaganje talnih oblog. Kombiniramo jih lahko celo s talnim ogrevanjem. â&#x20AC;˘ Nu{ka Marn

Temelji pasivnih in skoraj ni~-energijskih stavb

valiteten neprekinjen toplotni ovoj stavb je eno od osnovnih pravil gradnje skoraj ni~-energijskih stavb. V ta namen pasovne temelje, ki so do sedaj predstavljali klasi~en del gradnje, nadomestimo s temeljno plo{~o, ki jo izvedemo na predhodno vgrajeno toplotno izolacijo. Ko smo v Sloveniji pri~eli s »pasivno« gradnjo, smo se seveda opirali na dolgoletne izku{nje na{ih severnih sosedov. Postopoma smo se izobrazili o izvedbah brez toplotnih mostov (toplotnih prepustov) na strehah in fasadnih povr{inah, pomislek pa je nastopil pri temeljenju. Stavbe, ki so zasnovane v tako imenovanem pasivnem standardu in tudi vsi nizkoenergijski objekti, ki morda povsem {e ne zadostijo pravilu »skoraj ni~-energijskih stavb«, se postavljajo na toplotno izolirano temeljno plo{~o, s ~imer se izognemo izgubi toplotne energije skozi betonske mase pasovnih temeljev. S toplotno za{~iteno temeljno plo{~o zagotovimo kontiniuiran toplotni ovoj stavbe tudi v zemlji, kamor kasneje nimamo ve~ dostopa in se morebitnih napak ne da popraviti. Pomisleka glede gradnje na temeljni plo{~i v Sloveniji sta bila dva: Prvi je prav gotovo ustaljena gradbeni{ka praksa tako pri projektantih kot pri izvajalcih ter z njo povezani protiargumenti, drugi pomislek pa je bil bolj varnostne narave: Potresna varnost. Temu vpra{anju smo v podjetje FIBRAN NORD, kot proizvajalcu toplotne izolacije

namenilo precej{njo pozornost z raziskavami, ki so bile podprte s prakti~nimi eksperimenti, je bilo dokazano, da temeljenje na toplotno izolacijski podlagi ni problem, nasprotno, pri ni`jih objektih predstavlja celo doprinos k varnosti objekta grajenega na potresno ogro`enih podro~jih. Seveda moramo pri projektiranju in izvedbi upo{tevati navodila strokovnjakov ter uporabiti ustrezno izolacijo.

Toplotna izolacija pod temeljno plo{~o Pod temeljno plo{~o enostanovanjskih ali dvostanovanjskih hi{ na potresno ogro`enem obmo~ju, kot je ve~inski del Slovenije, obi~ajno uporabimo toplotno izolacijske plo{~e z deklarirano tla~no trdnostjo CS(y\10)400 kPa, ki tudi pod dolgotrajnimi obremenitvami ohranijo svoje prvotno deklarirane tehni~ne karakteristike. Nasveta pa ni za posplo{evati in je projekt nujno preveriti s projektanti oz. strokovnjaki za potresno gradnjo. gabariti objekta, njihova masa, konstrukcijska zasnova ter lokacija vplivajo na izra~un potresne varnosti in glede na izra~un so lahko zahtevane ve~je tla~ne trdnosti izolacijskega materiala ali pa posebna zasnova temeljev. V osnovi je to naloga statika pri

FIBRANxps 400-L izolacija je namensko izdelana toplotna izolacija, ki ima minimalno vodovpojnost pri dolgotrajni potopitvi. Ta lastnost zagotavlja ohranjanje predvidenih toplotno izolacijskih lastnosti skozi celotno obdobje kori{~enja stavbe. Z odli~no toplotno izolativnostjo izolacije FIBRANxps spadajo med najkvalitetnej{e toplotne za{~ite v zemlji. Dolge, gladke plo{~e z robom na preklop so dobrodo{le za hitro in natan~no izvedbo toplotno izolacijske podlage. Plo{~e se lahko polaga v enem ali v ve~ slojih, odvisno od `elene energijske u~inkovitosti stavbe. Debelino izolacije projektant dolo~i s programom ArchiMAID. Debelina toplotne izolacije XPS pod temeljno plo{~o do 20 cm se

Samolepilna hidroizolacija med dvema slojema izolacije FIBRANxps.

Priprava toplotno izolacijske podlage stanovanjskega objekta FIBRANxps 400-L.

izra~unu posameznega projekta, Fibran pa v sodelovanju s strokovnjaki iz fakultet ter institutov, ki delajo na tovrstnih raziskavah, pomaga pri konkretnih objektih. •

obi~ajno polaga enoslojno, ve~je skupne debeline do najve~ 30 cm pa dvo- ali troslojno, s tem da je pri ve~slojnem polaganju debelina enega sloja omejena na 12 cm. Za dobro-nizkoenergijske hi{e, skoraj ni~-energijske oz. pasivne ali aktivne hi{e se debelina XPS izolacije pod temeljno plo{~o giblje od najmanj 20 do najve~ 30 cm. Ob ve~ji potrebni toplotni u~inkovitosti stavbe dodamo ustrezen sloj toplotne izolacije pod cementni estrih ali suhomonta`no grajena tla nad temeljno plo{~o. Izolacija, ki se polaga pod temeljno plo{~o, mora biti preverjena za ta namen uporabe, za kar se pridobi ustrezno potrdilo (zaenkrat le na institutu v Nem~iji).

Ste pri~eli s projektiranjem ali gradnjo? Povpra{ajte nas za re{itev temeljne plo{~e, ki ustreza va{emu objektu. FIBRAN NORD d.o.o ; tel.: 07 3939 525 ; nasvet@fibran.si

E N E R G I J S K I Š Č I T. www. fibran.si

Oglasno sporoēilo

Mojster, ki vam pomaga privarčevati pri gradnji Silvo Ležiē ali mojster Silvo je skoraj zagotovo najbolj prepoznaven zidar v Sloveniji. Kot gradbeni strokovnjak je že skoraj trideset let zaposlen v podjetju Xella porobeton SI, d.o.o., njegova naloga pa je obiskovaƟ stranke na terenu in jim pomagaƟ z nasveƟ glede zidave z Ytongom. Sreēate ga lahko na gradbišēih, kjer zidajo s porobetonom Ytong, na številnih sejmih, kot demonstrator pa nastopa tudi v demonstracijskih Įlmih in navodilih za zidanje. Dom. Varnost. Ugodje. Stroški. Izbira materiala za gradnjo je tisto, kar bistveno vpliva na kakovost doma, poþutje v njem in na koliþino porabljenega denarja za njegovo gradnjo in vzdrževanje. Odliþno izbiro predstavlja gradnja s porobetonom Ytong, saj je zidanje z njim hitro in enostavno, zato pa tudi izredno ekonomiþno. Material je namenjen izvedbi vseh vrst novogradenj, odliþno pa se obnese tudi pri prenovi starejših objektov. Ker so zidaki veliki, njihova masa pa majhna, je njihovo prilagajanje enostavno. Vendar pa mora biti zidanje z njimi izvedeno natanþno, saj je le tako moþ izkoristiti vse prednosti, ki jih material ponuja. Da zidanje poteka natanþno, imajo v podjetju Xella, ki proizvaja material Ytong, na voljo tudi oddelek za strokovno pomoþ, na katerega se lahko obrnejo vsi, ki potrebujejo pomoþ pri gradnji. Eden od zaposlenih na tem oddelku je tudi mojster Silvo, ki z nasveti pomaga strankam na terenu.

dom doseže zapisane standarde. Ob samem zaþetku gradnje strankam pomagam pri gradnji z osebnim in brezplaþnim svetovanjem na gradbišþu. 2. V kateri fazi gradnje se ljudje odloēijo, da bi vas prosili za pomoē? Vsak kupec hiše Ytong je upraviþen do enodnevnega teþaja na gradbišþu ob samem zaþetku zidanja, in sicer ko se postavlja prva vrsta. Skrbno in pravilno postavljena prva vrsta je namreþ najpomembnejša, saj je s tem nadaljnje zidanje lažje in natanþnejše. 3. S kakšnimi vprašanji se stranke najpogosteje obraēajo na vas? Najpogosteje se stranke name in na moje sodelavce obrnejo s prošnjami za nasvet glede osnovnih pravil zidanja – kako pravilno nanesti lepilo na horizontale in vertikale, kako pravilno izdelati vogalnike –, veþkrat pa tudi z zahtevnejšimi vprašanji glede armiranja parapetnega zidu, izvedbe notranjih ometov in izolacije fasade. 4. In kako pomagate na terenu? Strankam pomagam pri postavitvi prve vrste in pri montaži stropnih konstrukciji (stropa Ytong, stropnih plošþ Ytong), prikažem jim tudi nanos notranjih ometov in pravilno polaganje izolacijskih plošþ Multipor.

Ob nasveƟh pravega mojstra je gradnja zelo enostavna

1. Mojster Silvo, kakšna je vaša vloga v podjetju Xella/Ytong? Sem inštruktor gradnje. Moja naloga je pomagati strankam na terenu, katerim svetujem, kaj morajo med gradnjo upoštevati in na kaj morajo biti še posebej pozorni, da konþni rezultat v celoti zadovolji njihova priþakovanja in da Gradbeni elemenƟ Ytong zaradi velikih dimenzij in majhne teže omogoēajo 2-krat hitrejšo gradnjo od klasiēne.

5. Ste morda že naleteli na težavo, ki vam je ni uspelo rešiƟ? Zahvaljujoþ izredno premišljeni in dovršeni izdelavi gradbenega materiala Ytong ter strokovno usposobljeni ekipi, do tega do sedaj še ni prišlo in verjamem, da tudi v prihodnje ne bo, saj se za vsako nastalo težavo vedno najde rešitev. 6. Koliko ēasa pa pomagate stranki na terenu? Prikaz zidanja na terenu traja en delovni dan,

Silvo Ležiē, inštruktor gradnje z Ytongom

kar je veþ kot dovolj, da stranko pouþim o naþinu zidanja. V primeru, da se pojavijo dodatna vprašanja, pa je strankam na voljo eden od þlanov naše ekipe, naj bo to strokovnjak za gradnjo, gradbeni inženir ali pa jaz. Stabilnejše kot je zgrajen objekt, bolj kakovostno je bivanje v njem. V objektu, zgrajenem s sistemom Ytong, boste v primeru potresa izredno varni. 7. Glede na to, da se spoznate na gradbeništvo, nam lahko predstavite prednosƟ porobetona pred ostalimi gradbenimi materiali? Ytong ima dobre toplotno-izolacijske lastnosti, je lažji v primerjavi z ostalimi gradbenimi materiali in enostaven za obdelavo. Ob tem je še negorljiv in paroprepusten, zato je res odliþen gradbeni material. 8. Koliko ēasa v povpreēju traja od postavitve temeljev do vselitve v objekt? Zidanje z Ytongom poteka izredno hitro. Tako je lahko enostanovanjska hiša od zaþetka do konca zidave pod streho že v nekaj tednih, v veþini primerov pa gradnja od postavitve temeljev do vselitve vseeno traja približno eno leto. Moram pa poudariti, da so bili nekateri objekti vseljivi tudi v prej kot pol leta, kar je izjemno hitro. 9. Kdo se najpogosteje odloēa za gradnjo z materialom Ytong in zakaj? Ytong je izredno priljubljen gradbeni material med ekološko bolj osvešþenimi in netradicionalnimi uporabniki ter predvsem med tistimi, ki nameravajo graditi v lastni režiji. Zanj se prav tako odloþajo tudi starejši, saj masa blokov Ytong ni velika, zaradi þesar tudi njihovo prenašanje ne predstavlja prevelikega napora. 10. Pri koliko gradnjah ste že sodelovali? Imate morda podatek, koliko hiš, zgrajenih iz Ytonga, je pri nas? Osebno sem sodeloval pri gradnji približno 3.000 hiš, natanþnega podatka pa žal nimam. Glede na koliþino prodanega materiala, odkar se je porobeton Ytong prviþ pojavil pri nas, pa ocenjujem, da je bilo v Sloveniji z njim zgrajenih približno 10.000 hiš.

GOSPODINJSKI APARATI

Vse kar morate vedeti o pranju in su{enju

kvalitetni obdelavi perila in vrsti tehni~nih in uporabniku prijaznih lastnostih, var~ni rabi vode in energije ter varovanju okolja s stroji MIELE, smo pisali `e v prej{njih {tevilkah revije. Tokrat pa o uporabnih nasvetih in skrbi za perilo.

Popolna sistemati~na nega perila Lep videz, brezhibno pogrnjena miza, ~ista posteljnina in brisa~e nam veliko pomenijo. In prav tako podjetju Miele. Njihov sistem za nego perila pokriva celoten proces, od pranja do su{enja in likanja. Nudijo najbolj{o zmogljivost pranja in optimalno ne`no ravnanje z va{im perilom. Celo pralna in negovalna sredstva Miele CareCollection so bila razvita v njihovih lastnih laboratorijih in so optimalno prilagojena programom pralnih strojev Miele. Omogo~ajo nadpovpre~ne rezultate pranja in popolno nego perila. Su{ilni stroji ne dopolnjujejo pralnih strojev le na videz, ampak tudi tehni~no in funkcionalno ter zagotavljajo, da je ravnanje z va{im perilom ne`no tudi med su{enjem. Pri pranju in su{enju v strojih Miele pravzaprav ne more iti ve~ ni~ narobe.

Aktivni materiali Aktivni materiali so znani tudi kot funkcionalni materiali ali materiali s posebnimi membranami. Dodaten nasvet: Posebno pralno sredstvo Najbolj poznan je »Outdoor« iz linije Miele Goretex®. Izdelani CareCollection poskri za so iz visoko funk- ne`no in u~inkovito pranje in nego funkcionalnega cionalnih vlaken, ki perila, kot so jakne in hla~e zahtevajo poseb- s posebnimi membranami. no nego. Napa~no pranje, su{enje ali likanje lahko po{koduje vlakna in onemogo~i funkcijo obla~ila. Aktivni materiali so primerni zlasti za {portna obla~ila in obla~ila za prosti ~as, saj ne ovirajo dihanja ko`e in prepre~ujejo zadr`evanje toplote.

Pranje: Aktivne materiale perite pri temperaturi do 40°C v Mielejevem posebnem programu »Outdoor«, pri ~emer uporabite teko~e pralno sredstvo, ki je posebej priporo~eno za tovrstne materiale. Meh~alca ne dodajte, saj oslabi funkcionalnost membran. Zlasti je pomembno, da perilo dobro izperete in tako odstranite vse ostanke pralnega sredstva. Zaradi posebne strukture membran obstaja nevarnost, da med oèmanjem nastanejo t. i. vodni èpi in voda ne more odte~i iz bobna. Prav zato oèmanje v Mielejevem posebnem programu poteka v ve~ stopnjah. Perilo se vedno znova pritisne ob obod bobna in tako omogo~a neoviran odtok vode. Su{enje: Nekateri su{ilni stroji Miele so opremljeni s posebnim programom »Outdoor«, ki omogo~a, da to zelo ob~utljivo perilo posu{ite v su{ilnem stroju. Su{enje obla~il poteka pri prilagojeni temperaturi, zato so obla~ila hitro pripravljena za naslednjo uporabo.

Bomba` Bomba` je eden najbolj priljubljenih naravnih materialov, ker ima izjemne predilne lastnosti in je posebno trpeèn. Bomba`no perilo se zelo dobro obnese pri barvanju in ga je lahko pobeliti. Po drugi strani pa bomba`ne tkanine niso skoraj ni~ elasti~ne, se hitro zme~kajo in slabo zadrùjejo toploto. Toda skoraj noben drug material ni tako trpeèn – in ne prenese toliko centrifugiranja v pralnem bobnu. Pranje: Miele za optimalno nego tovrstnega perila ponuja poseben program Bomba`. Splo{no pravilo, ki ga upo{tevajte, se glasi: Belo bomba`no perilo je dovoljeno prati pri temperaturi do 95 °C. Nasprotno pa lahko pisano bomba`no perilo perete le pri temperaturi do najve~ 60 °C in s sredstvom za pisano perilo, sicer lahko pride do razbarvanja. V splo{nem velja, da je treba upo{tevati navodila za nego na etiketi perila. Su{enje: Bomba` se praviloma lahko su{i v su{ilnem stroju. Miele nudi poseben

program Bomba` tudi pri su{ilnih strojih. Vendar pa je nega lahko odvisna od obdelave materiala, zato morate upo{tevati navodila za nego, saj se perilo lahko skr~i.

Frotir Frotirasta tkanina je sestavljena iz zank, ki so prepletene na poseben na~in. Pranje: Priporo~ljivo je, da frotiraste brisa~e najprej dvakrat lo~eno operete pri 60 °C, saj je morebitno spiranje odve~ne barve normalno. Pri majhni koli~ini perila se lahko pojavijo puhasti delci, zato priporo~amo, da novo frotirasto perilo operete takrat, ko je pralni stroj kar najbolj poln. Su{enje: ^e frotirasto perilo su{ite na vrvi, bo hitro postalo trdo. To lahko prepre~ite tako, da perilo posu{ite v su{ilnem stroju. Prekomerna uporaba meh~alca lahko zmanj{a vpojnost materiala. V su{ilnih strojih Miele s patentiranim satastim bobnom ostanejo va{e brisa~e prijetno puhaste tudi brez uporabe meh~alca, saj povr{inska struktura bobna v obliki satovja ustvari zra~no blazino, ki ne`no prestre`e perilo.

Svila Svila je naraven material. Odlikujejo jo poseben sijaj, izjemna prefinjenost in majhna te`a. Zahteva posebno nego. Pranje: Program Svila zagotavlja posebej ne`no pranje vsega ob~utljivega perila, ki zahteva ro~no pranje in ne vsebuje volne. Postopek pranja je optimalno prilagojen potrebam svile. Poleg tega je satasti boben s svojo povr{insko strukturo satovja posebej ne`en do va{ega perila. Su{enje: Svileno perilo je zelo ob~utljivo. Program Svila pri su{ilnih strojih Miele razrahlja svileno perilo s toplim tokom zraka in zmanj{a me~kanje. O ostalih prednostih in posebnostih pranja in su{enja s stroji MIELE, si lahko preberete ve~ na spletnem portalu revije ali pridobite ve~ informacij strokovnjaka v razstavno-svetovalnem salonu Miele Gallery na Brn~i~evi 41 g v Ljubljani ali na spletni strani www.miele.si. • Adrijana Morel

EDINSTVENA PRILOŽNOST Praznujte z nami: izkusite najboljše, kar je prineslo 111 let nege perila s stroji Miele

www.miele.si

Thermia vam z 90-letno tradicijo zagotavlja odlično učinkovitost in največji prihranek

Izkoristite prednosti brezplačne obnovljive energije

Prihranite do 80% stroškov ogrevanja

Zmanjšajte vaš CO2 odtis

Zakaj je Thermia h i Diplomat i l Optimum G3 najboljša rešitev ogrevanja za vaš dom? t Zmanjša vaše stroške ogrevanja za do 80%. t ;BHPUPWJ WBN veliko vroče vode ob nižjih stroških od drugih toplotnih črpalk na trgu. Sanitarno vodo greje skoraj BREZPLAČNO, kadar hkrati ogreva prostore. t 1PEQJSB NPäOPTU IMBKFOKB PHSFWBOKB CB[FOB QPEQPSP ogrevanja s solarnim sistemom ali drugimi viri energije.

t *OUFMJHFOUOJ OBE[PSOJ TJTUFN iThermia Onlinei OVEJ preprosto daljinsko krmiljneje in nadzor vaše toplotne črpalke preko pametnega telefona, tablice ali računalnika - kjerkoli in kadarkoli, sedaj BREZPLAČNO!* t Proizvedena na Švedskem - zanesljiva in preverjena tehnologija vodje razvoja in inovacij z 90-letnimi izkušnjami v Nordijski klimi.

* Promocija z brezplačnim modulom Thermia Online je na voljo med 1. majem in 31. decembrom 2013.

Za več informacij kontaktirajte zastopnika toplotnih črpalk Thermia:

Atlas Trading d.o.o. Celjska cesta 45 3212 Vojnik Za brezplačni ogled strokovnjaka pokličite >

info@atlas-trading.si www.atlas-trading.si

080 20 65

TOPLOTNE ČRPALKE od 1973