V PRIHODNOST GREMO Z ROKO V ROKI - PORTAL NIO

V PRIHODNOST GREMO Z ROKO V ROKI - PORTAL NIO Tomaž Krajnc IPMIT d.o.o., Kotnikova 30, Ljubljana tomaz.krajnc@ipmit.si Povzetek V zadnjih nekaj letih je ena od ključnih pobud oziroma zahtev na nivoju celotne EU, zagotavljanje in vzpodbujanje interoperabilnosti in interoperabilnostnega delovanja. Pri tem pa se je treba zavedati, da je Interoperabilnost pojem, ki zahteva ustrezen nivo organizacijske zrelosti. Ali imamo v Sloveniji ustrezne pogoje za dejansko vzpostavitev interoperabilnostnega delovanja? Ali so organizacije pripravljene na sodelovanje, na skupno delovanje na projektih povezanih z interoperabilnostnim razvojem informacijskih sistemov? Odgovore na ta in ostala vprašanja bodo verjetno najlažje podali tisti, ki pri svojem vsakdanjem delu morajo sodelovati s svojimi kolegi na drugih institucijah. Z vidika zunanjega opazovalca pa so v tem članku podana ključna opažanja, ki jih je moč zaznati pri izvajanju različnih projektov informatizacije. Ta opažanja so podana tako na nivoju dejanskega razvoja rešitev; z vidika tehnologije, procesov, zaposlenih in informacijskih rešitev, kakor tudi z vidika izvajanja projektov, projektnega vodenja ter sodelovanja med organizacijami. Kot zaključek je podano neodvisno videnje oziroma pričakovanje glede prihodnjega razvoja interoperabilnosti in Portala NIO. Abstract IN THE FUTURE WITH HAND IN HAND – PORTAL NIO In the last few years, one of the key initiatives and requirements, at the level of EU, is a wide provision and promotion of interoperability and interoperable operations. In doing so, it is important to realize that interoperability is a concept that requires an appropriate level of organizational maturity.

Interoperability is a concept that requires an appropriate level of organizational maturity. Do we in Slovenia have the right conditions for effective establishment of interoperability? Are organizations ready to co-operate, to work together on projects related to interoperable development of information systems? The answers on these and other questions can probably be given by those, who are in their daily work required to cooperate with their colleagues at other institutions. From the perspective of a beholder, in this article are stated, the key observations that can be detected in the implementation of various projects of computerization. These observations were made at the level of actual IT development, in terms of technology, processes, employees and information solutions, as well as in terms of project implementation, project management and cooperation between organizations. In conclusion an independent vision and expectations regarding the future development of interoperability and Portal NIO is given.

Ključne besede Interoperabilnost, NIO, Portal NIO, sodelovanje, zrelost, organizacije, informacijski sistemi, izkušnje izvajanja, EU, EIF, SEMIC.EU Key words Interoperability, NIO, Portal NIO, cooperation, maturity, organizations, information systems, experience with execution, EU, EIF, SEMIC.EU

Informatika v javni upravi 2010, Brdo pri Kranju, 22.– 23. november 2010

1

1

PREHOJENA POT

Ena izmed bolj pogosto omenjanih besed oziroma pojmov, je danes prav gotovo Interoperabilnost. To ni samo kompleksna beseda, ampak pojem, ki ima zelo kompleksen pomen. Predlog dokumenta Evropskega interoperabilnostnega okvirja [7] vpeljuje oziroma dopolnjuje definicijo pomena Interoperabilnosti saj pravi, da je interoperabilnost zmožnost različnih sistemov in organizacij, da sodelujejo pri doseganju skupnih ciljev ter si pri tem delijo informacije in pridobljena znanja. Ključ do zagotavljanja tega sodelovanja, je predvsem kontinuirana izmenjava podatkov preko informacijsko podprtih poslovnih procesov.

Interoperabilnost zajema pravila, ki odgovarjajo na množico neznank, ki so nujno potrebne za uspešno povezovanje sistemov. V svojem obsegu opredeljuje predvsem naslednje pojme:  Interoperabilnostni okvir; zajema standarde in navodila, ki so potrebna za zagotavljanje povezovanja med informacijskimi sistemi ter z njimi povezanimi dejavniki.  Organizacijska interoperabilnost; zajema vsebine, ki so namenjene usmerjanju institucionalnih ciljev, prilagajanju poslovnih procesov, ki posledično rezultirajo v usklajenem oblikovanju informacijske arhitekture, z namenom pospeševanja medsebojnega izmenjevanja informacij. V ospredju so upoštevane predvsem razlike med informacijskimi sistemi in procesi posamezne organizacije, ki vstopa okolje interoperabilnosti. V ta okvir sodi tudi zajemanje podatkov o različnih zakonodajnih predpisih, ki naj bi predstavljali osnovo za oblikovanje informacijskih sistemov oziroma storitev.  Semantična interoperabilnost; predvideva oblikovanje vsebin, ki zagotavljajo poenotenje pomenov podatkov in informacij. Te morajo biti aplikacijam in institucijam (ljudem) predstavljene na razumljiv način. S semantičnimi definicijami se zagotavlja usklajena interpretacija pomenov pojmov, potrebnih za uporabo v drugih informacijskih sistemih. Na ta način se zagotovijo primerne osnove za večkratno uporabo in nadaljnjo obdelavo podatkov, na pomensko pravilen način.  Tehnična interoperabilnost; določanje in oblikovanje povezav med IT sistemi in programskimi sredstvi, definiranje in uporabo odprtih standardov ter protokolov.

Zajema oblikovanje vsebin na tehničnem nivoju, s katerimi se lahko določijo povezave med informacijskimi sistemi in storitvami na tehničnem nivoju.

V vsakem trenutku pa se je treba zavedati, da interoperabilnosti sama po sebi še ne pomeni sodelovanja, ampak zgolj zmožnost za potencialno sodelovanje [2]. Zaradi tega je treba še posebej izpostaviti eno izmed najbolj pomembnih, vendar najredkeje omenjanih vsebin, vsebina izvedbe interoperabilnosti. Pri povezovanju sistemov je treba v prvem planu identificirati akterje in njihove vloge v celotnem okvirju izvedbe interoperabilnosti. Za celovito pokritje področij interoperabilnosti morajo biti določeni in opisani vsi ključni postopki v katerih ti akterji medsebojno sodelujejo. Zaradi zagotavljanja ustreznega dolgoročnega upravljanja in vzdrževanja takega sistema mora biti oblikovan tudi primeren sistem skrbništva NIO. 1.1

Pričakovanja

Prav slednji pojem pa glede na ugotovitve predstavljene v tem prispevku, predstavlja enega večjih izzivov pri izvajanju integracij na osnovi interoperabilnostnih določil. V njegovem

Informatika v javni upravi 2010, Brdo pri Kranju, 22.– 23. november 2010

2

obsegu ne gre samo za določanje vsebin povezanih s tehnologijo, temveč se za njim skriva bistveno kompleksnejši problem. Problem primerne organizacije posamezne organizacije in okolja, ki bo sposobna v kar največji meri podpirati uspešno izvajanje interoperabilnosti. [3] Slika 1 prikazuje celovit pregled interoperabilnosti in nivojev, ki jih je treba v njenem obsegu zajeti. Pri tem je izredno pomembno, da se poleg osnovnih nivojev izvedbe, zagotovi tudi primeren način oziroma proces, s katerim bo omogočeno pripravljanje interoperabilnostnega okvirja ter ustrezno organiziranje virov. Na sliki je v spodnjem delu prikazana povezava, ki po svoji vsebini ne predstavlja ožjega interoperabilnostnega okvirja, temveč predstavlja tudi namenjena zagotavljanju podpore za omogočanje izvedbe interoperabilnosti.

Vsaka organizacija ima svoj IT oddelek organiziran tako, da se v njem združujejo trije ključni elementi; tehnologija, procesi in ljudje. Prav slednja elementa pa predstavljata najbolj kritičen dejavnik uspešnosti realizacije interoperabilnosti. Zato je treba poskrbeti tudi za ustrezen člen v verigi procesa izvedbe interoperabilnosti, ki bo omogočal uskladitev na vseh področjih.

Slika 1: Inteoperabilnostni okvir s manjkajočim segmentom

1.2

Organizacijski izzivi

Po pregledu vsebinskih delov interoperabilnosti pa morajo biti v okviru priprav na uvedbo interoperabilnosti predstavljene tudi nekatere omejitve interoperabilnost. Te omejitve so v večji meri vezane na organizacijske dejavnike in razpoložljive vire v institucijah.

Po mnenju mednarodnega svetovalnega podjetja Gartner, so med drugimi, najbolj izraženi naslednji zaviralci interoperabilnosti [3]:  Oblikovalci politik; prihajajo iz različnih institucijah, ki na medsebojno delo nimajo neposrednega vpliva. Na ta način vstopajo v zapleten sistem odločevalskih mehanizmov, ki zaradi kompleksnosti lahko ovirajo potek pripravljanja in izvajanja interoperabilnosti.

Informatika v javni upravi 2010, Brdo pri Kranju, 22.– 23. november 2010

3

 Izvajalci storitev; v večini primerov podpirajo pripravljanje interoperabilnosti in nacionalnega interoperabilnostnega okvirja, vendar pogosto nimajo na razpolago zadostnih virov za zagotavljanje ustrezne podpore.  IT oddelki ter razvijalci; dopolnjujejo že obstoječe aplikacije, kar ovira in onemogoča večkratno uporabo storitev. Razlog za ohranjanje aplikacij predstavlja odvisnost že vpeljanih procesov. Slednje predstavlja oviro zaradi zrelosti organizacijskih sistemov, kjer pogosto ni jasne razmejitve in zavedanja o nalogah poslovnih in IT oddelkov. To se pogosto kaže kot preobremenjenost zaposlenih, kar se odraža v kakovosti izvedenih nalog.

1.3

Razvojna vizija NIO

Ena ključnih razvojnih tez, ki jih je treba Gre za pomembne konceptualne odločitve, ki ne smejo biti razumljene kot IT problem. Interoperabilnost je namreč precej več kot le IT [2].

Eden najpomembnejših vidikov, ki ga je treba pri pripravi in izvajanju interoperabilnostnega okvirja upoštevati. Dolgoročno je treba zagotavljati neprekinjen proces skrbništva, kar bo zagotavljalo pregledno in celovito obravnavanje informacijskih sistemov in tehnologij.

Na podlagi vseh navedb tako lahko zaključimo, da je kljub kompleksnosti vsebine interoperabilnostnega okvirja le ta v manjšem pomenu kritična za uspešno uvajanje interoperabilnosti. Bistveno večjo kritično noto nosi ustrezna organizacija pristopa, izvedbe in vzdrževanja. V kolikor je namen interoperabilnosti oblikovati celovito povezano in integrirano informacijsko okolje, mora biti ta namen najprej podprt z oblikovanjem primernega organa skrbništva interoperabilnosti. [3].

Primer uporabe izdelkov interoperabilnosti se lahko predstavi preko programa projektov eSociala. Ta je bil oblikovan kot posledica potrebe po vzpostavitvi informacijske podpore za izvajanje Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki ga pripravlja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). Nastajajoči zakon prinaša, glede na dosedanje postopke, bistveno bolj kompleksen način odločanja o socialnih pravicah.

Zaradi tega program projektov sestavljajo 3 ključna področja:  Pripravljanje poslovnih pravil; to področje predvideva vključevanje vsebinskih poznavalcev socialnih področij in pravnikov, ki morajo skupaj pripraviti ustrezna poslovna pravila, ki se nanašajo tako na pravila zbiranja, hranjenja in urejanja podatkov, kot tudi na pravila postopkov odločanja in izvajanja uveljavljanih pravic ter postopke usklajevanja glede pritožb.  IS CSD; predstavlja procesni, transakcijski sistem, v katerem socialni delavci obdelujejo podatke potrebne za odločanje in izdajo odločb o pravicah ter izdajo nalogov za izplačila upravičencem. Ta sistem bo treba nadgraditi oziroma ga transformirati v rešitev primerno za podporo izvajanju ZUPJS  Interoperabilnostni vmesniki; namenjen je zbiranju potrebnih podatkov iz podatkovnih zbirk ter njihovo odlaganje v centralno zbirko, ki predstavlja vir za informacijski sistem centrov za socialno delo (IS CSD). Ta sistem bo treba vzpostaviti na novo.

Informatika v javni upravi 2010, Brdo pri Kranju, 22.– 23. november 2010

4

2

STANJE OKOLJA

Ključnega pomena pri oblikovanju informacijskih rešitev v prihodnje, je zagotavljanje učinkovitih in racionalnih storitev javne uprave. Pri tem je najbolj pomembna naloga izvajalcev tovrstnih projektov primerno vzpostavljen sistem projektnih timov. S tem namenom je v nadaljevanju predstavljena tudi kratka analiza, ki temelji na metodologijah ugotavljanja in ocenjevanja organizacijskih in arhitekturnih osnov organizacij.

Nivoji organizacijske in arhitekturne zrelosti so [1], [6]: Nivo 0: neobstoječi predpisi, arhitektura na nizkem nivoju, kar pomeni veliko neskladnega delovanja in reaktivnih pristopov pri izvajanju delovnih nalog Nivo 1: osnovna, ad hoc pravila, z neformalno zastavljenimi predpisi in odnosi Nivo 2: Ponovljiva a intuitivna pravila, podobne arhitekturne vsebine, ki predstavljajo primerno začetno organizacijo za izvajanje interoperabilnosti Nivo 3: Definirana pravila, ponovljivi projekti uporabe arhitektur in načinov izvajanje projektov, ki predstavljajo formalizirano nadgradnjo zrelosti 2. nivoja Nivo 4: Upravljanje procesov in vsebin, določeni kriteriji merjenja napredka in spremljanja izvajanja Nivo 5: Optimizirani procesi, delovanje sistemov in kontinuirano izboljševanje ključnih programov in rešitev V nadaljevanju prispevka, Slika 2 prikazuje pregled zrelosti sistema, ki je bil izveden po metodologiji analize ocenjevanja zrelosti arhitekture, svetovalne hiše META Group [4]. Na podlagi analize je bilo moč razbrati, da imamo v Sloveniji največje razhajanje med trenutnim (svetlejša črta) in želenim stanjem (temnejša), ki je potrebno za primeren nivo izvajanja interoperabilnosti, na področju:  dosega arhitekture, ki pomeni zrelost skladnosti poslovnih sistemov, skladnost delovanja tako v okviru organizacije kot tudi širše.  arhitektura tehnologij, ki pomeni, da so informacijski sistemi relativno neskladni in jih je treba še precej razvijati  proces usklajevanja arhitekture, ki pomeni, da so procesi sodelovanja in delovanja izredno neskladni V povprečju pa je trenutno stanje zrelosti na stopnji 1,8, želeno stanje pa na stopnji 4,4. To pomeni, da je za približevanje želeni stopnji interoperabilnosti v Sloveniji treba zagotoviti preskok 3 nivojev zrelosti.

Informatika v javni upravi 2010, Brdo pri Kranju, 22.– 23. november 2010

5

Pregledni model Zrelosti arhitekture organizacije Podpora deležnikov 5 ,0

Vpliv arhitekture

Obvladovanje arhitekture

4 ,0 3 ,0 2 ,0

Arhitektura tehnologije

Doseg arhitekture

1 ,0 0 ,0

Arhitektura rešitev

Proces usklajevanja arhitekture

Informacijska arhitektura

Kakovost Poslovna arhitektura

Trenutno stanje

Ciljno stanie NIO

Slika 2: Diagram zrelosti sistema

Iz analize tako izhaja, da je največji izziv pri oblikovanju in izvajanju interoperabilnosti prav zagotavljanje ustreznega nivoja organizacijske in tehnološke zrelosti.

3

INTEROPERABILNOST KOT EDINA POT V PRIHODNJE

V akcijskem načrtu AN SREP je interoperabilnosti določena v okviru dveh projektov. To sta projekta:  Politike Nacionalnega interoperabilnostnega okvirja, kjer je opredeljeno pripravljanje in objava politik ter zagotavljanje skladnosti politike z dokumenti EU (EIF, EIS, sodelovanje pri programu ISA)  Vzpostavitev portala NIO, v okviru katerega je treba zagotavljati vzpostavitev skrbniške sheme in imenovanje urednikov, pripraviti in izvajati usposabljanja za urednike, vzpostavitev moderiranja javnega posvetovanja, nadgradnja portala z novimi vsebinami za potrebe različnih projektov, objave infrastrukturnih funkcij/storitev, vzpostavitev nudenja pomoči uporabnikom ter izvajati aktivnosti za promocijo portala Ker se vsebina v nekaterih delih dopolnjuje, je nujno potrebna jasna definicija delitve med projektoma. Predvsem je to pomembno zaradi določanja medsebojnih vplivov ter primerov izvajanja.

V okviru projekta študij interoperabilnosti, so bila pripravljena teoretična in konceptualna izhodišča za vzpostavitev nacionalnega interoperabilnostnega okvirja Republike Slovenije.

Na tej osnovi je nastal Portal NIO, ki predstavlja stično točko za prijavljanje in pregledovanje izdelkov interoperabilnosti. Trenutno pripravljen koncept NIO in Portal NIO je treba dokončno izoblikovati ter ju pripraviti za operativno delovanje. Ključno pri tem je oblikovanje ustreznega skrbništva NIO in posledično pravila za skrbništvo Portala NIO in sicer:

Informatika v javni upravi 2010, Brdo pri Kranju, 22.– 23. november 2010

6

 Skrbništvo NIO; zagotoviti je treba ustrezne kadre, ki bodo sodelovali pri dokončnem oblikovanju NIO ter njegovi splošni potrditvi in uveljavitvi.  Skrbništvo Portala NIO; na podlagi potrjenega NIO se dokončno oblikuje skrbniško telo Portala NIO, ki poleg samega skrbništva orodja zajema tudi uredniško telo, ki skrbi za preverjanje in potrjevanje izdelkov interoperabilnosti in njihovo javno objavo.

Ko bodo izdelki objavljeni bo možno ob vzpostavljanju oziroma nadgrajevanju informacijskih sistemov zahtevati tudi njihovo uporabo.  Imenovanje pripravljavcev izdelkov; ti so ključni za pripravo posameznih izdelkov interoperabilnosti, v katerih so zajete podrobnosti o sestavnih delih informacijskih sistemov (npr. vsebine zbirk podatkov, uporabljeni standardi varnosti, povezave med e-storitvami na tehničnem nivoju, in drugo) 4 4.1

SKUPAJ BOMO ZMOGLI Portal NIO

Portal NIO predstavlja ključno orodje za obvladovanje izdelkov interoiperabilnosti, ki jih Uredniki repozitorija pripravljajo in objavljajo. Te izdelke se potem po predpisanem postopku pripravlja in objavlja v splošno uporabo.

Slika 3: Vstopna stran portala NIO

Za dokončno vzpostavitev portala NIO je treba zagotoviti še nekaj vsebinskih dopolnitev ter potrditi organizacijske vsebine skrbništva in sicer:  Odprava nekaterih neskladij in dodatnih funkcionalnih elementov  Dopolnitev statičnih vsebin  Oblikovanje pravila za delo, predvsem v smislu oblikovanja protokolov in pravil izvajanja podpore potrjevanju izdelkov interoperabilnosti ter imanovanja skrbniških teles

Informatika v javni upravi 2010, Brdo pri Kranju, 22.– 23. november 2010

7

 Zaradi sprememb vsebin NIO je treba posodobiti navodila za izbiro, pripravo in objavo izdelkov ter oblikovati vsebine za enostavnejše pripravljanje in prijavljanje izdelkov interoperabilnosti  Imenovanje skrbniškega telesa Portala NIO, ki bo skrbelo za nemoteno izvajanje in pripravljanje vsebin  Določanje konkretnih izvajalcev za izvajanje nalog podpore delovanju portala NIO Portal NIO bo začel operativno delovati v decembru 2010 in bo kot tak predstavljal primerno orodje za centralno zbiranje interoperabilnostnih vsebin, ki bodo nastale v okviru izvajanja programa projektov eSocale.

4.2

e-Sociala

Eden od pomembnejših nacionalnih interoperabilnostnih projektov, ki predvideva pridobivanje in uporabo podatkov od različnih institucij, je npr. projekt e-Sociala oz. informacijska podpora Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Pri realizaciji projekta bosta sodelovala zlasti Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstvo za javno upravo, poleg tega pa še številni drugi člani medresorske projektne skupine, ki bodo morali poskrbeli za zagotovitev ustreznih podatkov na strani svoje institucije.

MJU pri tem projektu sodeluje primarno zaradi vzpostavljanja skupne nacionalne arhitekture za podporo izvajanju interoperabilnosti, imenovane Interoperabilnostna platforma. Poleg tega pa je namen sodelovanja MJU tudi ta, da se v okviru izvajanja projektov, pripravi in objavi čim večji delež izdelkov tega projekta na portalu NIO. Ti izdelki bodo predstavljali večnamenske gradnike, ki jih pod določenimi pogoji lahko uporabljajo tudi v okviru drugih podobnih projektov [2].

5

Z ROKO V ROKI NAPREJ

Kot je bilo že navedeno v predhodnih poglavjih, je ena ključnih nalog v prihodnje oblikovanje ustrezne organizacije za podporo izvajanju interoperabilnosti. Pri tem je treba oblikovati ustrezno organizacijo skrbništva NIO in skrbništvo nacionalne organizacijske politike interoperabilnostnega delovanja, kakor tudi skrbništva portala NIO. V okviru skrbništva NIO, skrbniki pridobijo in ohranjajo krovni pregled nad vsemi predpisi ter postopki, ki se na njihovi podlagi izvajajo. V okviru nalog skrbništva se morajo izvajati vsaj naslednje aktivnosti:  Upravljanje sprememb in dopolnjevanja vsebin;  Upravljanje verzij interoperabilnostnega okvirja,  Usklajevanje mednarodnega sodelovanja in izmenjave vsebin Dodatna naloga skrbništva interoperabilnostnega okvirja, ki jo velja posebej izpostaviti, je tudi zagotavljanje ustreznih med organizacijskih razmer, ki bodo omogočale nemoteno oblikovanje in dopolnjevanje interoperabilnostnega okvirja. Zaradi te zahteve lahko zaključimo, da mora skrbništvo prevzeti institucija, ki ima krovni pregled nad celotnim področjem delovanja informacijskih sistemov (javna uprava in širše), poleg tega pa ima

Informatika v javni upravi 2010, Brdo pri Kranju, 22.– 23. november 2010

8

dostop tudi do vlade Republike Slovenije, ki bo morala prevzeti ključno odgovornost za vzpostavitev in vzdrževanje splošne pozitivne klime, preko katere bomo dosegli sprejemanje ustreznih pravnih dogovorov, ki bodo omogočali oblikovanje skrbniških teles ter splošno veljavnih pravil interoperabilnosti. Šele ko bodo vzpostavljena ustrezna skrbniška telesa bo namreč moč dokončno oblikovati NIO. Na osnovi trenutno veljavnih določil NIO se vzporedno pripravijo in izvajajo tudi ostale naloge, ki so bolj vezane na Portal NIO in njegovo delovanje. Te ključne naloge, ki jih bo treba izvesti po vzpostavitvi portala NIO os:  Imenovanje operativnih izvajalcev, kot ključnih dejavnikov pri pripravljanju, objavljanju in potrjevanju izdelkov interoperabilnosti.  Promocija Portala NIO, ki je namenjena predvsem informiranju strokovnih javnosti oziroma urednikov repozitorija  Usposabljanje in uporabniška pomoč, s pomočjo katerih se zagotovi kontinuirano usposabljanje in pomoč uporabnikom portala na nivoju uporabnikov, predvsem znotraj javnega sektorja  Kontinuirano izvajanje skrbništva Portala NIO Ugotavljamo torej, da je za uspešno izvajanje interoperabilnosti, ključnega pomena usklajeno delovanje vseh organizacij državne uprave, javne uprave ter vseh organizacij, ki morajo oziroma želijo delovati na interoperabilnosten način. Pri tem so ključnega pomena različni zakonodajni predpisi in določila, ki bodo vzpostavili ustrezno podlago za interoperabilnostnoi delovanje.

Kljub temu pa vsi ti napori ne bodo dovolj, če se na nacionalnem nivoju ne začne spreminjati stanja organizacijske zrelosti. Ta se je v preteklosti pokazala za največjo oviro pri vzpostavljanju in zagotavljanju interoperabilnostnega delovanja.

6

VIRI IN LITERATURA

[1] BANGER, Daljit Roy: Maturity Assessment for the Enterprise Architecture (EA) Function, http://www.eaglobals.com/wp-content/uploads/enterprise-architecture-maturity-assessment-10.pdf, pridobljeno 04.11.2010 [2] GABRIJEL, Tadej: Interoperabilnost v javni upravi, Informatika v javni upravi, Zbornik referatov, Brdo pri Kranju, 2009 [3] KRAJNC, Tomaž: Interoperabilnostni izziv; tehnološki (tehnični) ali organizacijski podvig, Dnevi slovenske informatike, Zbornik referatov, Portorož, 2008 [4] META Group: Architecture Maturity Assessment, [5] Model zrelosti informatike, pridobljeno 04.11.2010

http://mike2.openmethodology.org/wiki/Information_Maturity_Model,

[6] National Association of State Chief Information Officers (NASCIO): NASCIO Enterprise Architecture Maturity Model, http://www.nascio.org/publications/documents/NASCIO-EAMM.pdf, pridobljeno 04.11.2010 [7] Osnutek Evropskega Interoperabilnostnega okvirja (European Interoperability Framework 2.0), spletna stran IDABC, http://ec.europa.eu/idabc/en/document/7733.html, pridobljeno 07.11.2010

Informatika v javni upravi 2010, Brdo pri Kranju, 22.– 23. november 2010

9